Ali ste vedeli, da zvin gležnja predstavlja 45% vseh poškodb? In da zvin gležnja prav tako predstavlja tudi 10% vseh obiskov urgence? Vam je zanimivo morda tudi dejstvo, da med 20% in 70% ljudi, ki so v preteklosti imeli že zvin gležnja, trpi za ponovnim zvinom tudi kasneje?
Vsi navadno vemo kaj zvin gležnja pomeni, ne vemo pa kako reagirati, ko do zvina gležnja pride. Večina ljudi tudi ne pozna protokola zdravljenja za ponovn doseg funkcije gležnja kakor pred poškodbo. Sicer pa, od kod bi ga poznali? V tem blogu boste lahko izvedeli več na to temo.
Kazalo članka:
Zvin gležnja iz anatomske perspektive in dejavniki tveganja
Dejavniki, ki vplivajo na zvin gležnja
Načinov kako do zvina gležnja pride je veliko. Najpogosteje naredita svoje “neroda” in nepazljivost.
So pa seveda še druge možnosti. Velikokrat se pripeti poškodba gležnja tistim, ki so že predhodno imeli poškodovanega, saj so vezi generalno nekoliko bolj ohlapne, kakor bi bile sicer. Tudi genetika lahko doda svoj vložek in so zato pri nekomu že telesne predispozicije drugačne ter je človek nagnjen k poškodbam prej kakor drugi.
Ne smemo pa pozabiti na pomemben dejavnik tveganja za zvin gležnja, to je povišan in skrajšan stopalni lok. Ta povzroči že v štartu nekoliko bolj “na noter” zvrnjen gleženj, kar še dodatno poveča tveganje za nastanek poškodbe.
Zakaj občutimo bolečino na notranji strani gležnja?
Pogosto se v trenutku poškodbe stopalo zvrne navznoter in v “špičko”, temu rečemo strokovno inverzijska travma s pridruženo plantarno fleksijo.
Inverzijska travma pomeni, da z lastno težo ustvarimo dodatno silo na zunanjo (ali notranjo) stran gležnja, ki povzroči nateg, natrganino ali raztrganino statičnih in dinamičnih stabilizatorjev na zunanji strani gležnja.
Ne pozabimo, da skoraj pri vsaki močni inverzijski travmi utrpijo poškodbo tudi tetive in ligamenti na notranji strani gležnja zaradi velike kompresijske sile v trenutku poškodbe. Tu govorim o mišici tibialis posterior in medialnem ligamentu, ki ju tako močno stisnejo kosti, da utrpita hudo udarnino.
Zvin gležnja poškoduje ligamente
Najpogosteje poškodovani so sprednja in zadnja talofibularna vez (povezuje skočnico in mečnico), kalkaneofibularna vez (povezuje petnico in mečnico), kalkaneokuboidna vez (povezuje petnico in kuboidno kost) ter na notranji strani gležnja deltoidna vez (povezuje golen in skočnico).
Pri everzijskih in rotacijskih poškodbah sta lahko poškodovana deltoidni ligament in sprednji ali zadnji tibiofibularni ligament (sindezmoza) – drugače tudi visoki zvin gležnja.
Zvin gležnja zahteva takojšnji temeljit pregled in slikovno diagnostiko
Po zvinu gležnja je potrebno obiskati zdravnika in takoj opraviti slikovno diagnostiko, ki je namenjena preventivi, da se izključi možnost zloma oz. poškodbe kostnih struktur.
Obisk pri zdravniku? ABSOLUTNO!
Prva diagnostika je vedno klinična, kjer se skuša ugotoviti mehanizem poškodbe. Pregleda se boleče točke, oteklino (velikokrat so prisotne tudi podkožne krvavitve) ter kar se da pazljivo stestira stanje vezi. Kliničnih testov za ugotavljanje mesta poškodbe je kar precej, od testiranja ligamentarnega aparata, preverjanja funkcije sklepa pa vse do mišičnega odziva.
Je magnetna resonanca gležnja nujna takoj?
Rentgensko slikanje se opravi praktično vedno kadar gre za hujše zvine, da se izključi morebitna kostna poškodba. Opravi se “stresno” slikanje oziroma slikanje poškodovanega gležnja pod določenimi koti.
Magnetna resonanca gležnja se v praksi ne opravi takoj po poškodbi. Zdravnik specialist ali osebni zdravnik vas napoti na magnetno resonanco le takrat, kadar se pojavljajo kronične težave po zvinu gležnja. To pomeni, da je po več kot 6. tednih še vedno prisotna bolečina, naj bo za to kriv kakšen utesnitveni sindrom, prosta telesa, akcesorne kosti, edem kostnine ali izlivi.
Rehabilitacija (fizioterapija) po zvinu gležnja
Zdravljenje zvina gležnja – naj počivam ali naj gibam?
Ko si pogledate svoj poškodovan gleženj, boleč in zadebeljen, prav zares verjamem, da vaša prva misel ne bo “o ja, zdaj pa grem razgibavati”.
Nekateri zdravniki so zagovorniki počivanja vsaj 14 dni po poškodbi in popolnega razbremenjevanja gležnja. Kateregakoli fizioterapevta pa boste vprašali, bo rekel sledeče: “začni že danes in to takoj”. Pa ne govorim o hoji in prenašanju teže na stopalo, temveč o blagem razgibavanju v slani in mlačni vodi, kjer je noga razbremenjena.
Res je tudi, da ni vsak zvin gležnja enak. Delimo ga na 3 stopnje:
- Prva predstavlja le nateg ligamentov brez nestabilnosti v sklepu.
- Druga zajema delno natrganje ligamentov z rahlo nestabilnostjo v sklepu, kjer poškodovanec lahko delno obremeni otečen gleženj in občuti bolečino.
- Tretja stopnja pa predstavlja pretrganje enega ali več ligamentov in zelo nestabilen sklep. Prisotna je močna bolečina in oteklina, tudi obremenjevanje stopala je praktično nezmožno.
Razlika med tretjo stopnjo in prvima dvema je le v času okrevanja, terapija je praktično enaka.
Uporaba longete v primeru akutnega zvina gležnja
Praksa ob obisku bolnice je takšna, da vam v primeru hujšega zvina gležnja longeta praktično ne ubeži. Zdravniki tako zavarujejo vas in sebe, ker nekateri ljudje ne razumejo navodil, da na nogo ne smejo stopiti s polno težo. Velikokrat pa dobite preventivno longeto tudi zato, ker se lahko zgodi, da rentgensko slikanje okostja ne takoj pokaže realne slike, saj oteklina s podkožno razlito krvjo moti jasnost slike na določenih mestih.
Fizioterapevt mora vedno slediti navodilom zdravnika specialista. Kljub zdravniškim odločitvam pa smo fizioterapevti mnenja, da če le ni kakšnih pok na kosteh ali zloma, potem naj človek prejme bergle in prične z zgodnjo fizioterapijo.
Zving gležnja – najboljši ukrepi za prve dni po poškodbi
Poudarimo štiri najpomembnejše stvari: počitek, hlajenje, kompresija in dvig poškodovanega uda.
Gre za protokol zdravljenja, vendar je ključnega pomena kako dolgo izvajati ta protokol in kaj je pri posameznih fazah pomembno.
“Solna kopel je skrivnost hitrega okrevanja”
Glavna naloga je zmanjšati oteklino in bolečino. Ta postopek je najbolje izvajati prve tri dni po poškodbi, saj so rezultati dokazano najboljši v roku 72 ur.
Ne pozabite pa dodati vsak dan še mlačne kopeli z morsko soljo, v katero potopite nogo vse do kolena. Vztrajajte z gibanjem stopala v smeri gor in dol 10min, nato pa še 10min uživajte in mirujte z nogo v vodi.
NSAR?
Kratica za nesteroidna protivnetna zdravila, ki so ob akutnem zvinu gležnja praktično nujna. Jemanje protivnetnih zdravil se je izkazalo kot uspešna dodatna terapija za zmanjšanje otekline in bolečin. Naj se še toliko izogibate zdravil, teh par dni ne boste umrli, če jih boste jemali.
Hladiti ali greti poškodovano mesto – zvin gležnja?
Kaj pa hlajenje? Velika večina vas ima večno dilemo, hladiti ali ogrevati. Hladite vedno, kadar gre za akutno poškodbo s prisotno oteklino. Torej v primeru akutnega zvina gležnja vedno hladite. Hlajenje znižuje temperaturo tkiva, povzroči krčenje žil in s tem zmanjšan dotok krvi na poškodovano mesto.
Tega postopka bi se naj človek držal v prvih 48 urah, kasneje več ne. Zadnja dognanja celo trdijo, da je veliko bolje na poškodovano mesto položiti po 48 urah vlažno brisačko in ne led, saj led še dodatno “zakrkne” in otrdi sklepne/obsklepne strukture ter je posledično funkcija gležnja veliko slabša.
Kompresija gležnja in flossing
S kompresijo zmanjšate dotok krvi iz poškodovanih kapilar v tkivo. S kompresijo prav tako vplivate na tlak telesnih tekočin in s tem povzročite zmanjšanje otekline. Ne povijajte samo poškodovanega gležnja, temveč tudi golen oziroma področje, ki sega vse do kolena.
Vedno več fizioterapevtov uporablja tudi terapevtsko tehniko medical flossinga, kjer se elastičen trak povije okoli poškodovanega mesta z enakomernim pritiskom. Pod kompresijsko obvezo nato fizioterapevt giba poškodovan ud v želenem območju. Takoj, ko je trak odstranjen se poveča gibljivost in obseg gibanja. Prav tako pa je opazna lahkotnost v sklepu ali mišici. To stanje lahko traja nekaj minut in tako omogoča popravke v gibanju in bolj usklajeno delovanje.
Fizioterapija – zvin gležnja
Prečna frikcija nujna samopomoč
Akutni fazi sledi funkcionalna terapija in fizikalna terapija. Praktično takoj se lahko prične z dnevnim izvajanjem ultrazvočne terapije na poškodovane ligamente, ki s svojim načinom delovanja (prenašanjem visokofrekvenčnih zvočnih vibracij v globino tkiva) uspešno odpravlja bolečino, pospešuje celjenje in preprečuje brazgotinjenje tkiva.
Kot izjemno uspešna terapija se je izkazala tudi Tecar terapija, ki preko oddajanja biokompatibilne obsevalne energije intenzivno aktivira poškodovani predel tako, da spodbuja prizadeta biološka tkiva. S Tecar-jem se čas rehabilitacije znatno skrašja, pozitivni rezultati si takojšnji, predvsem pa je pomembno, da so rezultati po terapiji stabilni.
Med najbolj pomembno terapijo pa uvrščamo manualno terapevtsko tehniko, poznano kot prečna frikcija, ki se izvaja direktno na poškodovane ligamente v določenem časovnem zaporedju. Namen prečne frikcije je, da se vlakna ohranja elastična in da se prepreči nastajanje brazgotinastega tkiva.
Skozi čas fizioterapije je smiselno uporabiti še IASTM terapijo za sproščanje fascije ter aplikacijo kinezioloških trakov kot dodatno stimulacijo za odpravo otekline in izboljšanje funkcije.
Da ohranjamo celotno funkcijo gležnja je smiselno obravnavati in sproščati tudi področje mečnih mišic, ki dovoljujejo določene gibe v gležnju. Prav tako s tem pospešimo delovanje limfe, da se morebitna podkožna kri iz gležnja preko limfe izloči.
Vaje za stabilizacijo gležnja
Proprioceptivna vadba, kaj je to? Gre za specifične ravnotežne in stabilizacijske vaje, ki krepijo celoten ligamentarni sistem in s tem tiste receptorje v našem telesu, ki so odgovorni za občutek položaja sklepa v prostoru. Istočasno izboljšamo odziv posameznika na nepravilen položaj sklepa in posledično hitro reakcijo še preden pride do poškodbe.
S stabilizacijskimi vajami je potrebno pričeti takoj, ko je možna polna stoja na nogi. Začeti počasi s prenašanjem teže na eno in drugo nogo, nato pa le še stoja na eni nogi z dodatnimi aktivnostmi (metanje žogice ob steno, zaprte oči…).
Preventiva in vrnitev v šport
Ko se enkrat rehabilitacija poškodbe zaključi, se za strokovnega delavca postavi pomembno vprašanje, če je športnik pripravljen na vrnitev v igro. Sodelovanje med zdravnikom, fizioterapevtom in kineziologom je zato tu ključnega pomena. Obstajajo vprašalniki in funkcionalni testi zmogljivosti, ki lažje določijo pravi čas vrnitve športniku ali rekreativcu v aktivnost.
Moj fizioterapevtski nasvet je sledeč: Človek se lahko postopno vrne v športno aktivnost takrat, ko je še samo 10% primanjkljaj funkcije.
Krepitev mišic na prvem mestu
Najboljša preventiva je redno izvajanje krepilnih in razteznih vaj za območje gležnja in kolena, da pridobi človek na moči in gibljivosti. Tako postane lokomotorni aparat čvrst in veliko bolj odporen na zunanje dejavnike.
Rekreativni športniki ali profesionalci pa le ne pozabite na dobro bandažiranje pred športno aktivnostjo in primerno obuvalo z morebitno ortozo.
Preglejte nekaj začetnih vaj po zvinu gležnja:
@fizioajda Ste imeli že zvit gleženj in vas še občasno boli? Delajte te vaje. #fizioajda #fizioterapija #tiktokslovenija #maribor #rehabilitacija #anklerehab ♬ BARELY BREATHING – Grant Averill
Protokol zdravljenja temelji na kliničnih smernicah in z dokazi podprto fizioterapijo.
Pogosta vprašanja
Zvin gležnja – okrevanje oz. čas okrevanja
Kako dolgo bo trajalo, da me bo gleženj nehal boleti? Kdaj lahko začnem s polno obremenitvijo? To so vprašanja, ki si jih veliko ljudi postavlja po zvinu gležnja .
Ena pomembnejših stvari, ki jih je potrebno vedeti pri zvinu gležnja je, da sklep potrebuje postopno obremenjevanje in povrnitev prvotne funkcionalnosti in biomehanike gibanja. Stopnja poškodovanosti gležnja se od posameznika do posamenika še kako razlikuje, zato ne moremo posploševati koliko časa traja doba okrevanja pri posamezniku.
Kadar gre za težje ligamentarne poškodbe (ruptura ligamentov) je potrebna 4- 6 tedenska pavza z aktivno fizioterapijo in primernimi vajami za stabilizacijo sklepa. Kadar gre za lažje oblike zvina (nateg ligamenta in splošna nestabilnost) pa so cca. 2-4 tedni počitka z aktivno fizioterapijo dovolj.
Kratek nasvet: Človek se lahko postopno vrne v športno aktivnost takrat, ko je še samo 10% primanjkljaj funkcije.
Zvin gležnja – modrica oziroma podpludba gležnja
Kadar pride do razlitja krvi v podkožju na mestu poškodbe pomeni, da so se strukture natrgale ali pretrgale. Pomembno je obiskati zdravnika in jasno opredeliti obseg poškodbe ter predpisati (po potrebi) tudi terapijo proti strjevanju krvi.
Fizioterapevt lahko izvaja blago limfno drenažo in aplicira kineziološke trakove. S fizioterapijo se prične čim prej po poškodbi.
Opornica za gleženj
Opornic za stabilizacijo gležnja je malo morje. Sama priporočam po zdravljenih zvinih le elastično opornico za gleženj v času udejstvovanja v športu. Ta bo dala človeku nekoliko podpore in stabilnosti ob hitrih spremembah smeri gibanja, skokih, doskokih…
Zvin gležnja – mazilo
Uporaba mazil v primeru zvina gležnja služi kot podpora rehabilitaciji. Krema za lajšanje bolečin se ne uporablja samostojno, ampak vedno v kombinaciji s fizioterapijo.
Najlepša hvala! Odlična pomoč!
Lp, Sanja