Entezopatija ahilove tetive (vnetje narastišča)

Entezopatija ahilove tetive je izraz za vnetje ahilove tetive oziroma degeneracijo na mestu pritrditve tetive na kost. Pogosto se tej težavi pridruži tudi nastanek petnega trna na zadnjem delu pete, kar stanje še dodatno poslabša. Ta kombinacija lahko močno vpliva na kakovost življenja, zmanjša gibljivost in povzroči kronične bolečine pri hoji, teku ali celo v mirovanju. V tem blogu želim razložiti zakaj do tega pride, kako prepoznati simptome in kako si lahko pomagamo s sodobnim fizioterapevtskim pristopom, da se ponovno brez bolečin vrnemo v gibanje.

Entezopatija ahilove tetive pomeni spremembe na mestu, kjer se tetiva pripenja na kost ali v našem primeru na petnico. To področje je podvrženo velikim silam pri vsakem koraku, skoku ali teku. Kadar pride do preobremenitve se lahko razvijejo mikro poškodbe, ki sčasoma povzročijo vnetje ali degenerativne spremembe na prirastišču tetive. Pride do ponavljajočega vnetnega stanja, oslabitve kolagenskih vlaken, zmanjšanja elastičnosti ter zadebelitve tetive.

Za razliko od klasične tendinopatije (ki prizadene samo srednji del tetive) se entezopatija nahaja v stiku s petnico in je pogosto trdovratnejša ter bolj boleča pri pritisku neposredno na območje prirastišča. V nekaterih primerih lahko na mestu prirastišča nastanejo tudi kostne naplastitve kar vodi v boleče stanje t. i. petni trn na ahilovi tetivi.

Zakaj točno nastanejo petni trni ni znano, gre le za predvidevanja, kot so posledica dolgotrajne preobremenitve in vnetnih procesov na mestu prirastišča tetive, nenadno povečana telesna teža, starostne naplastitve,…Pri entezopatiji ahilove tetive govorimo o petnem trnu na dorzalni strani pete (zadnji strani pete) točno tam, kjer se ahilova tetiva pripenja na kost. Ta trn lahko draži tetivo, povzroča dodatno bolečino ter otežuje hojo, tek ali celo nošenje čevljev zaradi pritiska na boleče mesto.

Čeprav prisotnost petnega trna ne pomeni nujno bolečine (nekateri ljudje imajo trn, pa nimajo simptomov) se težave pogosto pojavijo ob hkratni prisotnosti entezopatije. Kostni izrastek dodatno mehansko oz. fizično draži tetivo, kar lahko povzroči vnetje, otekanje in zadebelitev ahilove tetive. Zato je ključno pri zdravljenju nasloviti ne le bolečino, temveč tudi vzroke, ki so pripeljali do nastanka trna. Več o najboljšem načinu zdravljenja petnega trna na področju ahilove tetive sledi v nadaljevanju. 

Najpogostejši vzrok za entezopatijo ahilove tetive (in nastanek petnega trna) je ponavljajoča se obremenitev/preobremenitev tetive še posebej pri ljudeh, ki veliko stojijo, hodijo ali tečejo po trdih površinah. Dolgotrajno mehansko draženje povzroča mikropoškodbe na mestu prirastišča tetive na kost, kar sproži vnetne procese in nalaganje kalcija.

Med dejavnike tveganja sodijo:

• športne aktivnosti (tek, skoki, nogomet, tenis) zlasti ob nenadnem povečanju intenzivnosti treningov
• nepravilna biomehanika stopala, kot so ploska stopala ali previsok stopalni lok, ki spreminjajo obremenitve na ahilovo tetivo
• neprimerni čevlji brez ustrezne opore ali s previsokimi petami
• starost, saj se elastičnost tetive z leti zmanjšuje
• prekomerna telesna teža, ki povečuje sile na tetivo
• kronična stanja, kot so sladkorna bolezen ali vnetne revmatske bolezni, ki slabijo strukturo vezivnega tkiva

Težava se ne pojavi čez noč, temveč gre pogosto za dolgotrajni proces, ki se razvija mesece ali celo leta. Zato je zgodnje prepoznavanje simptomov ključnega pomena za uspešno zdravljenje in preprečevanje hujših zapletov.

Entezopatija ahilove tetive povzroča bolečino predvsem ob začetku gibanja; na primer pri prvih korakih zjutraj ali po daljšem sedenju, kasneje pa se lahko pojavlja tudi med aktivnostjo ali v mirovanju. Pogosti simptomi vključujejo:

• boleče pritisno mesto na petnici (običajno tudi z vidno deformacijo), kjer se tetiva pripenja,
• vidno oteklino ali zadebelitev ahilove tetive, topel občutek na dotik,
• občutek togosti/zatezanja tetive zlasti zjutraj,
• bolečino pri hoji v hrib ali pri stanju na prstih,
• v hujših primerih tudi težave pri obuvanju zaradi pritiska čevlja na boleče mesto.

Če se ob tem razvije še petni trn je bolečina lahko močnejša. Predvsem pri nošenju trših čevljev ali ob direktnem pritisku na zadnjo stran pete.

Diagnozo entezopatije ahilove tetive običajno postavi zdravnik ali specialist ortoped na podlagi kliničnega pregleda, kjer palpira boleče mesto in oceni gibljivost ter občutljivost tetive. Za potrditev diagnoze in oceno morebitnih strukturnih sprememb se uporabljajo slikovne preiskave kot so ultrazvok (pokaže zadebelitev tetive, prisotnost vnetja ali kalcinacij), rentgensko slikanje (prikazani kostni izrastki) ali v redkih primerih magnetna resonanca (natančnejši vpogled v stanje tetive in okoliških tkiv).

Pravočasna diagnoza je ključna, saj lahko zgodnje zdravljenje prepreči prehod težave v kronično obliko, kjer je zdravljenje pogosto daljše in zahtevnejše.

Večina primerov entezopatije ahilove tetive in petnega trna se uspešno zdravi s pomočjo fizioterapije. Prvi korak je zmanjšanje obremenitve tetive, kar pomeni omejitev aktivnosti, ki povzročajo bolečino: na primer tek, skakanje ali dolgotrajna stoja. Zelo pomembno je nošenje ustrezne obutve, ki blaži udarce in zmanjša pritisk na ahilovo tetivo. Priporočajo se tudi silikonski vložki za minimalni dvig pete.

Samo počivanje običajno ne bo zadostovalo. Tetiva potrebuje fizikalni input za zmanjšanje vnetja in povečanje elastičnosti vlaken na mestu poškodbe ali celo obravnavo, ki bo zmanjšala kostne naplastitve – to je uporaba UGV terapije oz. terapije z udarnimi globinskimi valovi. 

Kadar gre za vnetni proces na petnici, kjer se prirašča ahilova tetiva, je potrebno prilagoditi proces okrevanja/rehabilitacije posamezniku. Niso vsa vnetja tetiv enako obsežna, niso vse naplastitve/trni enako veliki, niso vsi ljudje iste starosti… Kar nekaj faktorjev vpliva na to, kako bomo prilagodili rehabilitacijo. 

Običajno se držimo smernic uporabe manualne terapije, kinezioterapije, protivnetnih aparaturnih metod in terapije z udarnimi globinskimi valovi, kjer slednja najbolj celovito zaobjame reševanje težav. Uporaba protivnetne terapije zajema Tecar terapijo, ultrazvočno terapijo, elektroterapijo, laser in magnetno terapijo. S kontinuiranim dovajanjem tovrstne terapije se zmanjša bolečina in vnetno stanje, kar omogoči lažje gibanje in s tem boljšo funkcijo tetivne enote.

Najpomembneje je povedati, da bo brez terapije z udarnimi globinskimi valovi rehabilitacija trajala znatno dlje. Običajno se tovrstna poškodba brez UGV terapije lahko zavleče več mesecev ali celo let. Zato nežni fizioterapevtski pristop pri tovrstni patologiji žal ne bo pomagal.

Terapija z udarnimi globinskimi valovi predstavlja neinvazivno zdravljenje kroničnih, kakor tudi akutnih vnetnih sprememb v mišično-skeletnem sistemu. Pri UGV se uporablja klinično preverjene učinke pulznega delovanja visoko-energijskih valov, ki jih dajemo oziroma nanašamo s pomočjo udarne pištole lokalno na obolelo mesto. Z udarnimi globinskimi valovi tako povzročimo proces kavitacije, ki v mehkih tkivih spremeni/razdrobi morebitne kalcinacije ter olajša njihovo resorpcijo.

Terapija se izvaja po protokolu 6 obiskov in sicer se opravi posamezna terapija v razmaku 5-7 dni. 

Če konservativno zdravljenje ne pomaga, se lahko zdravnik odloči za operativni poseg, kjer pobrusijo kostni izrastek (petni trn) ali očistijo degenerirane dele tetive. Vendar je to le zadnja možnost, saj se večina pacientov uspešno rehabilitira brez kirurškega posega.

Prijavite se na fizioterapijo in začnite reševati težave čim prej!