Bolečine v stopalu (in rešitve za tovrstne težave)

Bolečine v stopalu so zelo pogosta težava pri ljudeh. Stopalo se nam morda zdi majhno v primerjavi s preostalim delom našega telesa, vendar ima ogromno vlogo pri podpiranju in premikanju telesa. Vsakič, ko naredimo korak, naša stopala nosijo celotno težo našega telesa ter uravnotežijo in absorbirajo udarce ob hoji.

Ali ste vedeli, da povprečen človek dnevno naredi med 5.000 in 10.000 korakov, kar v življenju pomeni, da več kot trikrat obkroži svet! Pri vsakem koraku naša stopala prenašajo obremenitve do 1,5-kratne teže našega telesa, pri napornih aktivnostih, kot je tek, pa lahko ta sila naraste na 3-4-kratno težo našega telesa.

Naša stopala nam ne pomagajo samo priti od točke A do točke B, temveč imajo ključno vlogo pri naši drži in ravnotežju ter vplivajo na mnoge stvari, npr. kako porazdelimo težo po telesu, kako poravnamo hrbtenico… Zaradi zapletene zgradbe in delovanja je stopalo ranljivo za poškodbe, stres in bolečino. Približno 75 % odraslih na določeni točki v življenju občuti bolečine v stopalih, ki pa ne prizadenejo le stopal, temveč pogosto tudi kolena, kolke in hrbtenico.

Pomembno je vedeti, da dolgoročni počitek bolečine v stopalu ne bo rešil, temveč jih lahko celo potencira. Stopalne in (ob)mečne mišice bodo atrofirale (izgubile moč) in posledično bo gleženj in stopalo manj stabilno. Da se odločite urgirati in obiskati fizioterapijo v primeru bolečega stopala naj mine vsaj 7-10 dni. To časovno obdobje velja le za bolečine, ki so se pojavile spontano ali z manjšo preobremenitvijo brez hujše travme (npr. padec, prometna nesreča, močni udarci pri športu…). Kadar po tem času bolečine še vztrajajo ali se celo stopnjujejo je potrebno poiskati pomoč. 

Kadar se srečujete z bolečinami v stopalu so te običajno povezane s preobremenitvijo, poškodbami, akutnimi ali kroničnimi vnetji, postoperativnimi stanji…

Težavo je potrebno natančno obravnavati, kar pomeni:

• se pogovoriti s pacientom in dobro prisluhniti njegovi problematiki

• podrobno pregledati dokumentacijo ter klinično testirati stopalo in gleženj 
• ugotoviti ali se lahko s fizioterapijo prične takoj ali potrebuje posameznik dodatno slikovno diagnostiko kot je rentgensko slikanje ali magnetna resonanca
• pred izvajanjem fizioterapije je potrebno pacientu natančno razložiti kaj, koliko časa in zakaj se bo terapija izvajala in ga natančno seznaniti s potekom rehabilitacije
• individualni pristop je NUJEN, saj lahko le tako najbolje prilagajamo terapijo, spremljamo napredek in sproti dodajamo naprednejše, specifične vaje. 

Bolečine v stopalu opredeljujemo glede na mesto bolečine, kar je tudi ključno za prepoznavanje posameznikovih težav. Največkrat najdemo vzrok bolečine v predelu pete, stopalnega loka, nožnega palca, bolečine v predelu narta in zunanje strani stopala. 

Zjutraj težko naredite prvih nekaj korakov, ko vstanete iz postelje? Vam bolečina na spodnjem delu pete kdaj povzroča močno bolečino tudi v mirovanju? Bolečina na notranjem robu pete tudi ne smemo zanemariti, saj je to eden prvih znakov za nastanek petnega trna. 

Poznamo dva različna petna trna oziroma dve različni mesti na petnici, kjer se osteofit (kostni izrastek) najpogosteje tvori. Prvo mesto je na spodnji strani petnice, imenovan plantarni petni trn, drugi pa se pojavi na zadnji strani petnice, kamor se prirašča ahilova tetiva in ga imenujemo Haglundova peta.

Natančnega vzroka zakaj nastane petni trn ne pozna nihče, gre le za ugibanja. Kot najbolj očitni vzrok zdravniki opredelijo kot:

• okoljski vplivi in stres, 
• prekomerna obremenitev petnice, 
• vneta tetiva stopalnega loka na narastišču na petnico,
• starost,
• debelost,
• neprimerna obutev…

Najhitreje in najlažje je petni trn diagnosticirati s pomočjo rentgenskega slikanja (RTG). Ta najbolje prikaže skeletne strukture in dodatne kalcinirane depozite na kosti. 

Zdravljenje oz. fizioterapija za petni trn je ozko usmerjena oziroma bi se vedno morala obravnavati s pomočjo udarnih globinskih valov. Udarni globinski valovi (UGV terapija) delujejo najbolj globinsko na vzroku, kar je odpravljanje kostne naplastitve. Vse ostale terapije blažijo posledice – vnetno stanje – vendar kostna naplastitev ostaja. 

UGV terapija za petni trn se izvaja po protokolu minimalno 6x, posamezna terapija se opravi v razmaku 5-7 dni. Bolj pogosta obravnava ni smiselna, saj je terapija relativno agresivna/invazivna. 

Na prvem obisku v naši fizioterapiji vam prikažemo samo raztezne vaje in kako si najbolj učinkovito sprostite stopalni lok. Namreč vaje za krepitev še dodatno povzročajo stres in trenje tetivne enote ob kostne naplastitve. 

Tendinopatija/ vnetje tetive pomeni bolečino in otekanje ahilove tetive, velikokrat tudi zmanjšano funkcijo. Najpogosteje se poškodba ahilove tetive zgodi v času ukvarjanja s športom, saj pride do nenadnega preraztega mečne mišice in ahilove tetive. Vnetje se lahko pojavi tudi ob dalj časa trajajoči hoji ali teku, kjer se vlakna tetivne enote precej nadražijo, otečejo oziroma zadebelijo. 

Vnetje ahilove tetive se občuti kot močna bolečina ali na narastišču tetive na petnico ali vzdolž tetive ali pa na prehodu iz tetive v mišico. Lokacija poškodbe je različna od posameznika do posameznika, običajno med 2-6 cm nad petnico. 

Značilna je jutranja bolečina v tetivi in sicer lahko boli do te mere, da človek celo šepa in čuti “škripanje” vzdolž tetive. Tetiva je na razteg boleča, prav tako tudi na dotik. 

Ali ste vedeli, da običajno kronična (dlje časa trajajoča) vnetja povzročajo zanimiv vzorec bolečine. Na začetku aktivnosti je bolečina prisotna, med aktivnostjo izzveni in se nato ob koncu po ohladitvi telesa znova pojavi, takrat še z močnejšo intenziteto. To imenujemo fenomen ogrevanja, saj je med aktivnostjo telo ogreto in tetiva bolj elastična. 

Vneta ahilova tetiva samo s počitkom ne bo čudežno ozdravela, saj se tetiva ob poškodbi zadebeli in nato zabrazgotini. Zato bo ob ponovni polni obremenitvi povzročala težave/ izzvala bolečino. Pravilno okrevanje in nadzorovana rehabilitacija sledi smernicam, kjer je tetivno enoto potrebno maksimalno prekrvaviti, narediti elastično in hkrati funkcionalno (čvrsto) za premagovanje velikih sil, ki nanjo vplivajo med gibanjem. 

Fizioterapija je nujna. Brez dodatne aparaturne podpore za povečevanje elastičnosti tetive, zmanjševanja vnetja in pospešitve celjenja bo proces okrevanja zelo dolgotrajen in tudi psiho-fizično utrujajoč. Uporaba sodobnih aparatur kot so Tecar terapija, laser, magnetna terapija, manualna terapija (prečna frikcija, IASTM in sproščanje mečnega predela), diadinamski tokovi bo torej nepogrešljiva.

Plantarni fasciitis je pogost vzrok bolečin v podplatu, ki nastane zaradi vnetja ali preobremenitve plantarne fascije (močne vezivno-tkivne strukture), ki poteka vzdolž podplata in podpira stopalni lok. 

Najpogosteje se pojavi zaradi dolgotrajne obremenitve stopal, nošenja neustrezne obutve, ploskih stopal ali povečanega stresa na stopalo, na primer pri teku ali dolgotrajnem stanju. Dejavniki tveganja za nastanek tovrstne poškodbe so lahko tudi zmanjšana prožnost mečnih mišic, neprimerna obutev in pa prevelika pronacija stopala (zasuk stopala navznoter) .

Prepoznamo ga po značilni ostri bolečini v peti ali podplatu, ki je najbolj izrazita zjutraj ob prvih korakih ali po daljšem počitku. Bolečina se pogosto poslabša med hojo ali aktivnostmi, ki obremenjujejo stopalni lok. 

Plantarni fasciitis zahteva pravočasno fizioterapevtsko protivnetno obravnavo in redno izvajanje razteznih vaj. Obvezno je potrebno prilagoditi obutev ter urgirati v smeri krepitve stopalnih mišic in splošne krepitve gibalnega sistema. To je pomembno za vzpostavitev optimalne biomehanike gibanja, kjer stopala ne bodo nepravilno/prekomerno obremenjena. 

Plosko stopalo je stanje, kjer je stopalni lok nižji ali sploščen, zaradi česar se celoten podplat dotika tal. 

Pri otrocih je plosko stopalo običajno fiziološko in del normalnega razvoja, saj se stopalni lok oblikuje šele med rastjo, običajno do 6. leta starosti. Za razliko od odraslih, kjer je plosko stopalo lahko trajno in povzroča težave, je pri otrocih pogosto neboleče in prehodno.

Če pa otrok ob tem občuti bolečino v podplatu, hitro utrujenost nog ali težave pri hoji, je to lahko znak za funkcionalno šibkost mišic stopala. Pojavi se lahko zaradi dedne nagnjenosti, nepravilnega razvoja, nepravilne obutve ali pomanjkanja gibanja. 

Zdravljenje vključuje ustrezne vaje za krepitev mišic stopal, nošenje pravilne obutve in po potrebi uporabo ortopedskih vložkov. Redna vadba, kot so hoja po prstih, petah in neravnih površinah, pomaga pri krepitvi stopalnih struktur ter preprečuje nadaljnje težave.

Bolečina v nartu je pogosta težava, ki se lahko pojavi zaradi različnih vzrokov. Med najpogostejšimi so preobremenitev stopala, nošenje neustrezne obutve, stresni zlomi, vnetje tetiv (tendinitis) ali artritis in pa prekomerna telesna teža. 

Po drugi strani pa lahko tudi prekomerna telesna aktivnost, še posebej dejavnosti, kot so tek, skakanje ali hoja po trdih površinah, privedejo do bolečin v tem delu stopala. 

Diagnoza vključuje klinični pregled, kjer se oceni gibljivost stopala, palpacija bolečih mest in pogosto slikovne preiskave, kot sta RTG ali MR. 

Zdravljenje je odvisno od vzroka bolečine; običajno vključuje počitek, uporabo hladnih obkladkov za zmanjšanje otekline (pri akutnih težavah), nošenje udobne in anatomsko primerne obutve ter protivnetno fizioterapijo z vajami za krepitev stopalnih mišic. Lahko se uporabljajo tudi ortopedski vložki ali podporni trakovi, ki razbremenijo prizadeti del stopala.

Artritis stopala je vnetno stanje sklepov v stopalu, ki lahko prizadene enega ali več sklepov. Najpogostejše oblike artritisa v stopalu so osteoartritis (obraba sklepov), revmatoidni artritis (avtoimunska bolezen) in protin (kopičenje kristalov sečne kisline v sklepu, najpogosteje v palcu). Artritis pa ne prizadene samo stopala, ampak gre za sistemski vnetni proces, ki lahko zajame katerikoli sklep v telesu. 

Težave, ki jih posameznik zaradi artritisa občuti so:

• Bolečine v stopalu oz. prizadetih sklepih, ki je lahko stalna ali se poslabša pri obremenitvi.
• Oteklina in občutljivost sklepov.
• Togost sklepov, zlasti zjutraj ali po daljšem mirovanju.
• Deformacije sklepov (kladivasti prsti).
• Težave pri hoji zaradi bolečine in zmanjšane gibljivosti.

Zdravljenje pri večini poteka konzervativno, kar pomeni obiskovanje fizioterapije v primeru poslabšanja “obvladovanega” stanja, jemanje protivnetnih zdravil in uporaba ortopedskih vložkov. V primeru močnih ali celo nevzdržnih bolečin se uporabi kortikosteroidne injekcije in biološka zdravila, v skrajnih primerih je primeren celo operativni poseg za menjavo poškodovanih sklepov.

Metatarzalgija je boleče stanje, ki prizadene sprednji del stopala, predvsem območje pod glavicami metatarzalnih kosti (blazinice pod prsti). Pojavi se zaradi preobremenitve stopal, najpogosteje pri dolgotrajni hoji, teku ali nošenju neustrezne obutve z visokimi petami ali tankimi podplati. 

Dejavniki, ki vplivajo na njen nastanek, so deformacije stopal (npr. ploska stopala ali hallux valgus), prekomerna telesna teža, zmanjšana maščobna blazinica na stopalu zaradi staranja in neustrezna obutev. Še posebej je obisk fizioterapije zaradi metatarzalgije povečan v poletnih mesecih, ko nosimo japonke in drugo ohlapno obutev. Takrat naši prsti na nogah prekomerno delajo in se upogibajo, da lahko izvajamo ustrezen vzorec hoje, kar povzroči preobremenitev metatarzalnih mišic.

Težave se občutijo kot ostra ali pekoča bolečina, ki se poslabša pri obremenitvi. Primerna obutev vključuje dobro oblazinjenje in dovolj prostora za prste. 

Zdravljenje metatarzalgije vključuje počitek, uporabo ortopedskih vložkov, fizioterapijo za lajšanje bolečine (manualna terapija in protivnetna terapija) ter izboljšanje biomehanike stopala.

Mortonov nevrom je boleče stanje stopala, pri katerem pride do zadebelitve živca med prsti, najpogosteje med tretjim in četrtim prstom. Gre za benigno tvorbo, ki nastane zaradi draženja ali pritiska na živec, kar povzroča vnetje in zadebelitev živčnega tkiva.

Najpogostejši vzroki za Mortonov nevrom so nošenje ozke ali neustrezne obutve (npr. visoke pete), ponavljajoče se obremenitve stopala (tek, skakanje) in anatomija stopala, kot so ploska stopala ali deformacije prstov (hallux valgus). Pogosteje se pojavlja pri ženskah po 40. letu, kakor pri moških. 

Simptomi vključujejo bolečino v sprednjem delu stopala (nart), pekoč občutek, mravljinčenje ali občutek tujka med prsti. Bolečina se običajno poslabša med hojo, stiskanjem stopala ali nošenjem tesne obutve.

Diagnoza temelji na kliničnem pregledu in opisovanju simptomov, pogosto pa pomaga tudi ultrazvok ali MR. 

Zdravljenje vključuje nošenje primerne obutve, ortopedske vložke, fizioterapijo z vajami za krepitev stopala ter protibolečinske terapije. V hujših primerih se lahko uporabljajo kortikosteroidne injekcije ali kirurški poseg za odstranitev zadebeljenega živca.

Zlom V. stopalnice (os metatarsale V) je pogosta poškodba stopala, ki prizadene zunanji del stopala, kjer se nahaja peta stopalna kost. Do zloma pride zaradi neposrednega udarca, močnega zvina gležnja ali nenadne preobremenitve. 

Posameznik bo občutil bolečino in oteklino na zunanji strani stopala, zlasti okoli baze V. stopalnice. Težave se pojavijo pri hoji ali občutijo nezmožnost opiranja na stopalo. Prav tako je običajno opazna modrica ali deformacija, če gre za hujši zlom. 

Vedno je za določitev diagnoze zloma V. stopalnice potrebna slikovna diagnostika (RTG slikanje in/ali magnetna resonanca). Poznamo tudi različne vrste zlomov:

Avulzijski zlom: Majhen košček kosti se odtrga zaradi prevelike napetosti tetive ali vezi.

Jonesov zlom: Zlom na območju, kjer je prekrvavitev slabša, kar otežuje celjenje.

Stresni zlom: Mikrozlom zaradi dolgotrajne obremenitve.

Zdravljenje običajno poteka konzervativno (pri manjših in stabilnih zlomih). To pomeni imobilizacija s pomočjo opornice, počitek in razbremenitev ter čim hitrejši obisk fizioterapije, da pacient prične z magnetno terapijo za celjenje kostnega tkiva. 

Značilna za zlom baze 5. stoplanice je tudi kronično vneta tetiva mišice peroneus longus, ki se pripenja na kost v tem predelu. Bolečina lahko prav zaradi poškodbe vlaken vztraja nekoliko dlje časa ali je prisotna, ko je kost že zaceljena. Čas celjenja traja cca. 6-8 tednov in variira od posameznika do posameznika. 

Rehabilitacija bo nujno potrebna in bo zajemala aparaturno podporo ter vaje za povrnitev gibljivosti in moči stopala ter proprioceptivne vaje za izboljšanje ravnotežja.

Tendinitis m. peroneus pomeni vnetje tetive mišic peroneus (dolge in kratke mečne mišice), ki potekajo vzdolž zunanje strani stopala in gležnja. 

Vnetje peronealne mišice nastane zaradi preobremenitve, nepravilne biomehanike stopala (npr. pronacija) ali ponavljajočih se gibov, kot pri teku ali skakanju. 

Vnetje tetive občutimo kot bolečino na zunanji strani stopala, lahko se pojavi oteklina, imamo občutek napetosti in težave pri hoji ali teku. 

Zdravljenje temelji na počitku, razbremenitvi stopala in fizioterapiji, ki vključuje aparaturno podporo (Tecar terapija, laser, magnetna terapija, ultrazvočna terapija) vaje za krepitev in povečevanje odpornosti tetive. 

Hallux valgus (ukrivljen palec na nogi) je deformacija stopala, pri kateri se palec nagne proti drugim prstom, sklep na bazi palca pa postane povečan in boleč. Ta težava nastane zaradi dedne nagnjenosti, nošenja neustrezne obutve (ozki čevlji, visoke pete) ali prekomerne obremenitve stopal. Simptomi vključujejo bolečino, oteklino in težave pri hoji. 

Zdravljenje je sprva konzervativno in vključuje uporabo distančnikov za prste, nošenje anatomske obutve z dovolj prostora za prste, ortopedske vložke ter fizioterapijo za krepitev mišic stopala. V hujših primerih, ko bolečina in deformacija napredujeta, je potrebna kirurška korekcija, ki poravna sklep in odpravi deformacijo. Pravočasno ukrepanje lahko prepreči poslabšanje težave.

Urični artritis (putika) je oblika vnetnega artritisa, ki nastane zaradi kopičenja kristalov sečne kisline v sklepih, najpogosteje v sklepu palca na nogi. Povzroča nenadno in močno bolečino, oteklino, rdečino ter občutek toplote v prizadetem sklepu. 

Napadi putike se običajno pojavijo zaradi povišanih ravni sečne kisline v krvi, kar je lahko posledica prehrane bogate s purini (npr. rdeče meso, morski sadeži), alkohola, dehidracije ali presnovnih motenj. 

Zdravljenje vključuje protivnetna zdravila (NSAID), kolhicin za zmanjšanje vnetja ter alopurinol za dolgoročno zniževanje ravni sečne kisline. Poleg zdravil je pomembno prilagoditi prehrano, ohranjati zdravo telesno težo in uživati dovolj tekočine za preprečevanje napadov. V akutnih primerih pomaga tudi počitek ter hlajenje prizadetega sklepa.

Posameznik lahko občuti bolečina pri zunanjem upogibu stopala (supinacija), opazi oteklino in občutljivost za gležnjem, ima zmanjšano gibljivost ali občutek togosti ter sliši pokanje ali klikanja pri gibanju. Možnih vzrokov za bolečino za gležnjem je lahko več. Običajno strukture, ki so v tem predelu lahko nakazujejo na tendinitis m. tibialis posterior, tendinitis m. peroneus, impingement (posteriorno utesnitev gležnja), nestabilnost gležnja, prekomerna pronacija stopala…Postavitev ustrezne diagnoze preko slikanja in obiska ortopeda bo obvezna za obisk fizioterapije.

Tesna obutev in bolečine v stopalu sta pogosto povezana, saj lahko neprimerna obutev povzroči pritisk, draženje živcev, in deformacije stopala, kar vodi do različnih težav. Dolgotrajno nošenje tesne obutve, še posebej s trdimi podplati ali visokimi petami, lahko povzroči vse zgoraj naštete težave, zato poskusite hoditi čim več bosi po neravnih podlagah za razvoj in krepitev stopalnih mišic. Tudi uporaba distančnikov za prste ne bo odveč.

Plantarni fasciitis je marsikomu zelo znana težava. Mnoge spletne strani kot odlično rešitev težavam z vnetji narekujejo dnevno valjčkanje po stopalu s pomočjo mini masažnega valja. Kljub temu, da je to izjemen pripomoček za stopalo je potrebno z njim ravnati zelo previdno. Sproščanje s pomočjo masažnega valja se izvaja največ 1x na 3-4 dni. Takrat se stimulira občutljivo mesto približno 1-2 min. Občutljivo točko sprostimo do te mere, da povzročimo rekacijo z malenkost dodatne občutljivosti. Prav zato je potrebno nekaj dni počakati, da ta neprijetni občutek izzveni. 

Topa bolečina v peti lahko pride zaradi težav s petnim trnom ali pa, če je ta izzvana z dodanim predklonom trupa, tudi zaradi živčne utesnitve v ledveni hrbtenici. Obvezno je, da opravimo RTG slikanje, da preverimo ali je prisotna kostna naplastitev ali ne, občutljivost na dotik petnice … Torej lahko gre tudi za nevrološke motnje ali celo motnje s prekrvavitvijo sistema. 

Distančniki za prste so pripomočki, ki se uporabljajo za ločevanje in poravnavo prstov na nogah. Izdelani so iz mehkih materialov, kot sta silikon ali gel, in pomagajo zmanjšati pritisk med prsti, preprečujejo drgnjenje in nastanek otiščancev. Pogosto se uporabljajo pri težavah, kot so hallux valgus (ukrivljen palec), kladivasti prsti, vraščeni nohti ali bolečina zaradi deformacij. Distančniki omogočajo boljše poravnavo prstov, izboljšajo porazdelitev obremenitve na stopalu in povečajo udobje pri hoji. Redna uporaba je še posebej učinkovita v kombinaciji z ustrezno obutvijo in vajami za krepitev stopalnih mišic.