Sindrom karpalnega kanala povzroča bolečine v zapestju in dlani. Predvsem pride do izgube mišične moči v dlani in predelu palca ter bolečin v zapestju. Drugače mu pravimo tudi CTS (carpal tunnel syndrome) in se pojavi pri kar 8% prebivalstva.
Žal so med tistimi, ki jih pogosteje prizadene ta sindrom prav ženske. Te imajo namreč vsaj 2x večjo možnost za pojav utesnitve v karpalnem kanalu kakor moški. Možnost za pojav sindroma karpalnega kanala se povečuje z leti in je pogostejša pri delovni populaciji.
Kazalo članka:
Sindrom karpalnega kanala
Ali ste vedeli, da je sindrom karpalnega kanala najpogostejša nevropatska utesnitev zgornjih ekstremitet? Največkrat se pojavi zaradi dolgotrajnega ponavljanja istih gibov v zapestju. Kljub temu pa to ni edini vzrok.
Zakaj sindrom karpalnega kanala povzroča bolečine v zapestju?
Nevropatija oziroma utesnitev karpalnega kanala pomeni, da pride do kompresije medianega živca v zapestnem kanalu. Kadar je živec utesnjen povzroča bolečino v zapestju, mravljinčenje, pekočo bolečino v prve tri prste, pojavi se lahko tudi občutek mrtve roke oz. odsotnost čutenja. Velikokrat se pojavijo težave na obeh rokah, vendar je dominantna stran ponavadi bolj prizadeta.
Težave pa niso lokalizirane samo na zapestje in dlan, temveč se lahko širijo tudi po podlakti proti komolcu ali celo rami.
Ljudje najbolj tarnajo zaradi bolečin ponoči, ki so tako močne, da jih prebudijo. Prav s tem namenom poznamo opornice za zapestja, ki se nosijo preko noči.
Anatomija-kako izgleda karpalni kanal
Karpalni kanal je obdan z zapestnimi kostmi in tranzverzalnim karpalnim ligamentom, kateri se razteza vse od pisiformne kosti in hamatuma na strani podlahtnice, do skafoida in trapeziuma na strani koželjnice, vključno z dvema burzama/blažilcema. Transverzalni ligament deluje kot nekakšna streha nad glavo 9 tetivam upogibalkam prstov, ki potekajo skozi kanal.
Mediani živec je lahko prav v tem predelu utesnjen, saj je tudi najbolj površinska in občutljiva struktura. Kadar imamo zapestje v nevtralnem položaju pride do povečanja prostora v karpalnem kanalu, kadar roko upogibamo gor ali dol pride do zmanjšanja prostora in morebitnih bolečin.
Ali ste vedeli, da mezinec na roki ne bo oškodovan v primeru utesnitve medianega živca? To pa zato, ker ga oživčuje drugi živec in nanj utesnitev v karpalnem kanalu ne vpliva.
Dejavniki tveganja za nastanek sindroma karpalnega kanala
Sindrom karpalnega kanala spada na 6. mesto najpogostejših poklicnih bolezni. Živimo v času, kjer brez uporabe računalnika praktično ne obstajamo. To pa prinese s seboj številne težave, kot so npr. tipkanje na tipkovnico in uporaba mišk, slaba drža ter gibalna neaktivnost.
Pomemben dejavnik za nastanek težav je močna preobremenitev rok – tu govorimo predvsem o fizično napornih poklicih, kjer pride do občutne preobremenitve mišic spodnje strani podlakti (gradbeni delavci, maserji, fizioterapevti…)
Odločilno pa vpliva na pojav sindroma karpalnega kanala tudi zgodovina poškodb v zapestnem sklepu (zlomi, udarnine), sklepna obolenja in druge pridružene bolezni. Veliko je pojav sindroma povezan tudi s starostjo, najpogostejši je med 40. in 60. letom starosti.
Zanimivo je omeniti dejstvo, da sta tudi sladkorna bolezen in nepravilno delovanje ščitnice v veliki meri zaslužena za težave z utesnitvijo živca v karpalnem kanalu.
Kako napreduje sindrom karpalnega kanala?
Če ne vzamemo stanja resno in čakamo, da bo bolečina minila sama od sebe se mravljinčenje lahko umiri, vendar nastopi občutek omrtvelosti in pride do upada mišične moči, kar pa je veliko slabše. Najpogosteje pride do opaznega upada mišične mase na bazi palca, ki posledično oslabi tudi oprijem/stisk roke.
Sindrom karpalnega kanala napreduje počasi skozi čas. Če ne poiščemo ustrezne strokovne pomoči ob pojavu simptomov, bo operativni poseg praktično neizbežen. Sicer se ob zgodnjem obisku fizioterapije in s pravilnim pristopom rehabilitacije takšno diagnozo lepo rešuje.
Zanimivost o sindromu karpalnega kanala
Ali ste vedeli, da se bo 28-62% ljudem s sindromom karpalnega kanala brez zdravljenja stanje samo od sebe popravilo/izboljšalo skozi čas? Žal ni vse tako optimistično, namreč 32-58% ljudem se stanje brez zdravljenja poslabša in bodo v 6 mesecev – 3 leta potrebovali operacijo.
Diagnoza karpalni kanal – kako jo najlažje opredelimo?
Najpogosteje opredelimo težave po pogovoru s pacientom. Ta navaja značilno simptomatiko za sindrom karpalnega kanala (bolečine v zapestju na strani dlani, mravljinčenje, viden upad mišičja palca, upad grobe mišične moči…).
Lahko pa opravimo tudi dva testa za ugotavljanja prisotnosti karpalnega kanala. Prvi je Phalenov test, kjer hrbtni strani dlani prislonimo v maksimalno pokrčen položaj. Tak položaj zadržimo 1 minuto. Test je pozitiven, če občutimo v tem času mravljinčenje/bolečino v palcu, kazalcu ali sredincu, lahko celo na lateralni strani prstanca.
Drugi test se imenuje Tinelov test. Pri tem s tapkanjem po predelu poteka živca ugotavljamo občutljivost na tapkanje v časovnem oknu 1 minute. Sicer pa je ta test precej nezanesljiv (cca. 63%).
Za določanje stopanje okvare živčnega prevajanja se uporablja EMG preiskava (elektromiografija), s katero merijo hitrost prevodnosti živca (impulz iz živca na mišico) ali ultrazvočna diagnostika ali celo MR – magnetna resonanca.
Fizioterapija (utesnitev živca v zapestju)
1. Izogibanje iritaciji živca v karpalnem kanalu
Prilagoditev okolja
Prvi korak pri rehabilitaciji sindroma karpalnega kanala je izogibanje dejavnostim, ki iritirajo živec in ga po možnosti lahko še dodatno utesnijo. Tisti, ki veliko delate za računalnikom in računalniško miško predlagamo, da najdete način, da bi to zmanjšali. To pomeni prilagoditi delovno okolje tako, da zamenjate miško primerno za položaj nevtralnega zapestja. Opcijsko je boljša tudi uporaba zaslona na dotik ali tipkovnice, ki ne zahtevajo močnega pritiska.
Uporaba opornice za zapestje
Ne pozabimo na uporabo opornic za zapestje oz. ortoz, s katerimi zmanjšamo gibanje živca in tetiv v kanalu in imobiliziramo zapestje v nevtralnem položaju. S tem zmanjšamo notranji pritisk v karpalnem kanalu.
Raziskave kažejo, da ljudje, ki uporabljajo ortoze za zapestje, navajajo po 4-tedenski uporabi izboljšanje stanja napram tistim, ki jih niso uporabljali. Priporočena je uporaba opornic za zapestje preko noči, redko tudi preko dneva takrat, kadar nočna uporaba ne zadostuje pri izboljšanju.
Spoznajte sami sebe
Svetujemo vam, da ugotovite kaj vam najbolj ustreza, da se simptomi nekoliko omilijo ali celo ponehajo. Naj bodo to pozicije dlani, aktivnosti, karkoli kar pomaga pri razbremenitvi. Ugotavljate tako, da si zapisujete v dnevnik kaj počnete/ spreminjate/ delate v korist zmanjšanju bolečine v istem dnevu ali dan kasneje. Tudi tisti, ki se ukvarjate s športom bodite pozorni pri izvajanju sklec, da bodo zapestja v nevtralnem položaju ter da boste izvajali čim manj vaj, ki zahtevajo močan oprijem in vleko.
2. Manualna terapija s podpornimi aparaturami
Manualna terapija je pri težavah v karpalnem kanalu praktično nepogrešljiva. Gre za mobilizacijske tehnike, ki se uporabljajo z namenom povečanja prostora v samem kanalu. Pod manualno terapijo prištevamo tudi mehkotkivno sproščanje in raztezanje.
Ne samo zapestje, tudi na vratno hrbtenico se ne sme pozabiti, saj vso živčevje izhaja iz hrbtenice. Prav v ta namen se izvaja mobilizacija vratne hrbtenice (drsenje) na nivojih vretenc C4-C6, raztezne vaje za mišice ramenskega obroča
Manualna terapija zajema prav tako mobilizacijo živčevja pri pacientih, ki imajo malo do zmerno utesnitev v karpalnem kanalu.
Podporna aparatura
Fizioterapevtska aparaturna podpora je obvezna za zmanjšanje vnetnih stanj. Uporablja se sodobne aparature kot so Tecar terapija, laser, ultrazvočna terapija, protibolečinska elektroterapija, IASTM mobilizacija mehkega tkiva, magnetna terapija. Vse aparature so namenjene mehčanju tkiva in povečanju drsnosti med mehkimi strukturami, zmanjšanju bolečine in vnetja.
Terapevtske vaje – sindrom karpalnega kanala
Video z vajami v celoti si lahko ogledate TUKAJ.
