Nestabilna lopatica (tudi diskinezija lopatice) je lahko vzrok ali posledica bolečin v vratni hrbtenici in ramenskem sklepu. Zakaj pa sploh pride do nestabilnosti lopatice?
Kazalo članka:
Nestabilna lopatica – spremenjeno gibanje lopatice
Lopatica je anatomsko in biomehansko vključena v funkcijo rame. Med premikanjem rame ali roke sta lopatica in rama tesno povezani.
Lopatica deluje kot povezava med ramo in trupom ter ima pomembno vlogo pri zagotavljanju stabilnosti/mobilnosti ramenskega sklepa. Nestabilnost lopatice pomeni, da se lopatica pomakne iz njenega prvotnega položaja ter se ob gibanju roke ne premika tekoče, temveč preskakuje.
Pri posameznikih s poškodbami v ramenskem sklepu (in/ali vratni hrbtenici) se velikokrat pojavlja spremenjeno gibanje lopatice oz. nestabilna lopatica.
Zakaj se pojavi nestabilna lopatica?
Najpogostejši vzrok za nastanek nestabilne lopatice pa je porušeno delovanje mišic ali nepravilna aktivacija mišic ob lopatici. Na primer športnik tenisač, ki ima velike obremenitve na ramenski sklep in premalo posveča krepitvi mišic stabilizatorjev rame, lahko ima težave z nestabilnim sklepom in lopatico.
Posledično za vzdrževanje optimalne funkcije rame in lopatice delujejo večje mišične skupine, ki pa postanejo s časom preobremenjene. Takšne mišice so utrujene in boleče, pojavljajo se celo mišični spazmi (heksenšus).
Diskinezija lopatice je lahko vzrok ali posledica poškodb ramenskega sklepa. Zakaj oboje?
Nestabilnost je vzrok za nastanek težav v ramenskem sklepu, saj nepravilno gibanje lopatice vodi v nastanek poškodb v rami, npr. utesnitveni sindrom, tendinitisi, tudi zamrznjena rama.
Na drugi strani pa lahko dodatno poslabša že predhodno nastale poškodbe v rami (poškodbe mišic rotatorne manšete ali poškodbe labruma) ter hkrati povzroči bolečine v določenih mišicah, ki morajo prekomerno delati, da ohranjajo kar se da pravilno pozicijo lopatice.
Sama diskinezija lopatice ni poškodba, je pa povezana s poškodbami:
- glenohumeralnega sklepa – GH (glava nadlahtnice in sklepna ponvica),
- izpahom akromioklavikularnega sklepa – AC (sklep med ključnico in lopatico),
- velikostjo subakromialnega prostora (prostora med GH in AC),
- aktivacijo mišic rame
- položaja in gibanja lopatice
Poznamo različne tipe nestabilne lopatice:
- motnja zaradi samega položaja lopatice
- dvig spodnjega, notranjega roba lopatice
- motnje položaja korakoidnega odrastka
- motne gibanja – diskinezija
Dejavniki, ki vplivajo na nastanek diskinezije lopatice
Sključena drža
Prva skupina dejavnikov tveganja za nastanek nestabilne lopatice in motnje v gibanju lopatice je telesna drža oziroma prekomerno sključena drža. Ta povečuje odmik lopatic od hrbtenice (protrakcija), kar hkrati veča možnost za nastanek utesnitev.
Neenakomerno delovanje mišic
Kot drugo lahko navedemo neenakomerno delovanje mišic. Večina nefiziološkega gibanja in posledično nenormalne mehanike gibanja lopatice se pojavi takrat, ko pride do spremembe funkcij mišic, ki nadzorujejo gibanje lopatice. Zmanjšana mišična aktivacija in koordinacija ter mišična utrujenost s posledično diskinezijo lopatice so lahko tudi odgovor na boleče stanje v rami.
Nevrološke spremembe
Ne smemo pa pozabiti tudi na nevrološke dejavnike tveganja. Kadarkoli imamo opravka z okvarami torakalnega živca, dorzalnega lopatičnega živca ali živcev brahialnega pleteža je normalno gibanje lopatice onemogočeno. To se zgodi zaradi zmanjšane zmožnosti ali celo odsotnosti prenosa impulza iz živca na mišico.
Otrdelo mehko tkivo in kontrakture
Negibljivost ali kontrakture mišic in ligamentov okoli ramenskega sklepa lahko vplivajo na položaj in gibanje lopatice. Na primer zakrčenost male prsne mišice ali kratke glave dvoglave nadlahtne mišice (m. biceps brachii) – obe mišici se naraščata na processus coracoideus – lahko lopatico nagneta naprej, ipd. 
O kontrakturah mehkega tkiva pogosto govorimo tudi po kostnih zlomih.
Nestabilna lopatica – kdo jo ima najpogosteje?
Najpogosteje se pojavi pri športnikih z značilnim gibanjem zgornjega uda nad glavo.
Fizioterapija – nestabilna lopatica
Kako pri posamezniku testiramo ali preverimo, če je prisotna nestabilnost lopatice?
Poznamo različne teste za pregled mišične moči in zmožnosti gibanja lopatice. Prvo je vedno potreben pregled pacienta in pregled morebitne predhodne medicinske dokumentacije – anamneza, vizualni pregled, osnovni gibalni vzorci in morebitne bolečine, palpacija.
Poznamo test za preverjanje moči lopatičnih mišic, test pomoči lopatice, test sklece ob steni, test retrakcije lopatice… Vedno naj oceni ali preveri stanje gibljivosti lopatice strokovno usposobljen posameznik in ne laik v domačem okolju.
Nestabilna lopatica – pristop fizioterapevta in vaje
Diskinezijo lopatice lahko odpravimo na dva različna načina, in sicer s pomočjo konzervativnega zdravljenja kot je fizioterapija ali pa s pomočjo kirurškega zdravljenja (da se odpravijo patologije v ramenskem sklepu).
Najbolje je odpraviti zadevo s pomočjo fizioterapije in gibalnega zdravljenja, je pa potrebna vztrajnosti, potrpežljivost in doslednost. Gibanje, ali bolje rečeno pravilno gibanje, zmanjša simptome povezane z zmanjšano gibljivostjo v rami in boleče trigger točke v mišicah ter ponovno vzpostavi ustrezni vzorec gibanja in mišično moč.
Študije so pokazale, da se lopatica pridobi normalni gibalni vzorec, stabilnost in zmanjšanje motenj v ramenskem sklepu v približno 6 – 12 tednih, odvisno od akutnosti začetnega stanja. Redna aktivnost in vključevanje vaj bi naj časovno zajemalo vsaj 4-krat v tednu.
Vaje za nestabilno lopatico
3 enostavne vaje s pomočjo s pomočjo TRX trakov si lahko ogledate TUKAJ.
3 enostavne vaje za stabilizacijo ramenskega sklepa si lahko ogledate TUKAJ.
Ali je sproščanje bolečih mišic zaradi nestabilne lopatice smiselno?
Trigger point terapija v primeru mišičnih bolečin zaradi diskinezije lopatice ni priporočena. Velikokrat se pojavi bolečina (specifično na trapezni mišici) zaradi prekomerne obremenitve oz. zaščitne funkcije. Namreč kadar je ramenski sklep prizadet in/ali lopatica nestabilna se aktivirajo večje mišične skupine, ki pa razvijejo trigger točke. To je normalna zaščitna funkcija.
Pri sproščanju teh bolečinskih točk rešujemo le posledice, vzroka pa ne odpravimo – v tem primeru nestabilna lopatica ali poškodba v rami. Četudi bi te točke sproščali, bi bolečino odpravili za kakšen dan ali dva, nato pa se bolečina ponovni, morda celo v hujši obliki.
Zaključek
Odpravljanje diskinezije lopatice pri športnikih poteka po podobnih protokolih kot pri splošni populaciji. Pri športnikih moramo paziti na povečano intenzivnost, večja bremena, specifični izbor vaj glede na šport ter postopno vračanje v tekmovalno okolje.
Viri:
https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28652066/
Diplomsko delo Kerin Rika 2019
