V tokratnem blogu sem se odločila, da strnem seminarsko delo in na kratko opišem vpliv debelosti na naše zdravje oziroma zdravje človeka, ki živi v velikih spremembah prehranjevalnih in fizičnih vzorcev aktivnosti.
Kazalo članka:
Kaj je debelost?
Debelost je kompleksna bolezen in njena prevalenca v svetu narašča. Številni strokovnjaki opozarjajo, da so se v razvitem svetu v zadnjih 30 letih zgodile številne okoljske spremembe, ki pospešujejo globalni porast telesne teže pri ljudeh.
Najprimernejša definicija debelosti za klinično rabo se glasi: debelost je kompleksna in mnogovrstna kronična bolezen za katero je značilna povečana telesna teža zaradi povečane količine maščob v telesu.
K temu najbolj prispevata dostopnost cenene industrijsko predelane hrane, ki je bogata z maščobami in pomembno zmanjšana dnevna telesna aktivnost.
Debelost ima značilnosti epidemije
Debelost ni le kozmetični problem, ampak močno povečuje tveganje za razvoj kroničnih bolezni in s tem postaja vse večji zdravstveni in družbeno ekonomski problem.
Debelost je skrajno stanje prekomerne prehranjenosti.
Leta 1997 je WHO (Svetovna zdravstvena organizacij) debelost uvrstila med kronične presnovne bolezni, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu in evidentno ogroža zdravje. Po svetu naj bi se debelost več kot podvojila.
Od leta 2014 je več kot 1,9 milijarde odraslih, ki imajo 18 let in več, s prekomerno telesno težo. Od tega jih je več kot 600 milijonov debelih. V svetovnem merilu to pomeni 39% prekomerno prehranjenih odraslih.
Razširjenost debelosti v Sloveniji
CINDI ocenjuje razširjenost tega dejavnika v Sloveniji s pomočjo študije, da je med prebivalci Ljubljane 53% ljudi z ITM (indeks telesne mase) 26 ali več.
Večja dostopnost hrane, neuravnotežena in neredna prehrana ter nezadostna telesna dejavnost povečujejo delež prekomerno prehranjene populacije tudi v Sloveniji. Podatki za leto 2007 kažejo, da ima prekomerno telesno težo 40,6% odraslih prebivalcev s Sloveniji, debelih pa je 17,1% odraslih.
Na podlagi preučevanja gibanja prevalence debelosti v prostoru in času se je izoblikovalo spoznanje, da je debelost bolezen, ki ima značilnosti epidemije. Zaradi počasnosti širjenja ni tako očitna, kot klasične nalezljive bolezni, saj je nezdrav življenjski slog nalezljiv, ki ga močno spodbuja industrija zaradi svojih koristi.
Večina svetovnega prebivalstva živi v državah, kjer prekomerna telesna teža in debelost ubije več ljudi kot podhranjena.
Kor primer – leta 2014 WHO beleži 41 milijonov otrok, mlajših od 5 let, ki so bili prekomerno težki ali debeli.
Vpliv debelosti na naše zdravje
Maščobno tkivo izloča mnogo hormonov, posrednikov in presnovnikov, ki vplivajo na krvni tlak, presnovo lipidov, odzivnost telesa na inzulin in na strjevanje krvi. Tako se domneva, da te snovi telo vzdržujejo v stanju kroničnega subkliničnega vnetja, kar prispeva k razvoju z debelostjo povezanih bolezni.
Z večanjem telesne teže se poveča tveganje za razvoj različnih bolezni, med njimi srčno-žilnih, ki so med pogostejšimi. Poveča se tveganje za razvoj visokega krvnega tlaka (arterijske hipertenzije). Povzroča pojav sladkorne bolezni tipa 2, določene vrste raka, respiratorne težave pri spanju, astmo, bolezni mehurja, osteoartritis in kronične bolečine v hrbtu.
Debelost vpliva tudi na komplikacije v nosečnosti, motnje menstrualnega cikla, fiziološke motnje in urinarno inkontinenco. Debelost je povezana z velikim tveganjem za prezgodnjo umrljivost.
Vpliva na:
· Kardiovaskularni sistem
Ljudje s povečano telesno težo imajo v primerjavi z vitkimi zvišan krvni tlak 5x pogosteje. Na začetku stanje navadno ne povzroča simptomov.
Povišan tlak v arterijah povzroča škodo v notranjem delu žilne stene , ki se poškoduje, se vname in vanjo lažje prodirajo maščobne molekule, ki na teh mestih tvorijo maščobne plake. Ti ožijo svetlino žile. Začne se kronični proces ateroskleroze, ki pomeni napredujoče vnetno dogajanje v steni arterij po telesu in nalaganje maščobe v stenah žil.
Žilna obolenja pa pogosto vodijo v prizadetost drugih organov in organskih sistemov. Veča se verjetnost nastanka tromboze globokih ven in pljučne trombembolije.
· Endokrinološki sistem
Debelost povečuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. V normalnih pogojih se hrana s pomočjo encimov razgradi in pretvori v glukozo, ki jo kri dostavi do celic, kjer se porabi za energijo. Za dostavo in porabo glukoze je potreben inzulin (hormon trebušne slinavke).
Pri sladkorni bolezni je izločanje inzulina nezadostno. V jetrih se posledično tvori več glukoze, ampak je mišice in maščobne celice ne morejo porabiti za svoje delovanje. Glukoza se začne izločati z urinom.
Bolnik večkrat dnevno in več urinira in je hkrati zelo žejen. Ker ne more izkoristiti glukoze iz krvi, je bolnik tudi zelo lačen, poje več, a je kljub temu lačen, saj se glukoza iz telesa izgublja z urinom. Bolniki z neurejeno sladkorno boleznijo se slabo počutijo, so zaspani in utrujeni, ne zmorejo težjih telesnih naporov.
· Gastrointestinalni sistem in jetra
Zaradi maščobnih oblog je v trebušni votlini povečan tlak, to vodi v razvoj gastroezofagealne refluksne bolezni. V krvi se poruši razmerje maščobe v krvi. Poviša se količina LDL (»slabega« holesterola) in zniža vrednost HDL (»varovalnega« holesterola), kar vodi v razvoj žolčnih kamnov in z njimi povezanih obolenj žolčnika.
Pri debelosti so jetra z maščobo bolj obremenjena, kar lahko vodi nealkoholne jetrne bolezni.
· Reproduktivni sistem
Na ta sistem debelost slabo vpliva v smislu motenj menstruacijskega cikla, neplodnosti, komplikacij v nosečnosti, celo nekatere prirojene napake in intrauterino smrt ploda.
Pri moških se pojavlja hipogonadizem in več je erektilnih motenj.
· Debelost in rak
Prekomerna telesna teža postaja vse bolj prepoznan dejavnik tveganja za razvoj malignih obolenj. Analiza prospektivnih študij kaže na povečano pojavnost raka požiralnika, ščitnice, kolona, in ledvic pri moških ter endometrija, žolčnika, požiralnika, in ledvic pri ženskah.
Določene oblike rakavih obolenj (npr. rak debelega črevesa, dojke, endometrija (maternice), žolčnika, prostate) so prav tako povezane s prekomerno prehranjenostjo in debelostjo. Tudi neplodnost (infertilnost) je lahko povezana s prekomerno prehranjenostjo.
· Skeletni aparat
Visok ITM je povezan tudi z zgodnejšo obrabo sklepov in hrbtenice (degenerativnega obolenja), ki je najpogostejša oblika ortopedskih težav pri odraslih. Gre za mehansko obrabo sklepnega hrustanca, zaradi katere lahko sčasoma pride do poškodbe vezivnih delov sklepa in sklepnega dela kosti.
Najprej se pojavi bolečina, ki jo bolniki navadno opišejo kot globoko ali utripajočo bolečino, ki je pogosto močnejša zjutraj po vstajanju. Poleg tega je navadno prisotna še šibkost mišic ob degenerativno spremenjenem sklepu. Kasneje se pojavijo težave z vstajanjem in hojo.
Najpogosteje so prizadeti nosilni sklepi: kolena, kolki in ledveno-križnični del hrbtenice.
· Dihalni in živčni sistem
Hipoventilacijski sindrom in obstruktivna apneja med spanjem sta neposredno povezani z debelostjo. Maščoba se nalaga tudi okrog vratu in v področju mehkega neba, kar zožuje dihalno pot in povzroča težave z dihanjem.
Pri obolenjih živčnega sistema so lahko posledica žilne prizadetosti in s tem povezanih ishemičnih dogodkov. Tako lahko nastane tudi slabo psihično počutje, saj lahko povzroča depresijo, manjšo samozavest, zmanjša kakovost življenja. Pogosteje je opažena tudi demenca.
Zdravljenje debelosti? Ja, nujno je!
Zaradi vseh tveganj za razvoj bolezni je potrebno debelost zdraviti. Zdravljenja se je potrebno lotiti na več nivojih. Za dolgoročno vzdrževanje telesne teže je nujno spremeniti življenjski slog, v katerega je vključena tudi telesna aktivnost.
Na ravni posameznika, vsak lahko omeji vnos energije iz skupnih maščob in sladkorja, povečanje porabo sadja in zelenjave ter stročnic, polnozrnatih izdelkov in oreškov, ter opravlja redne telesno aktivnost.
Priporočena telesna aktivnost za vzdrževanje normalne telesne teže za otroke je 60 minut na dan in za odrasle 150 minut, ki jih naj opravijo skozi teden.
Pomembna je individualna odgovornost in pa dostop do zdravega načina življenja. Zato je na družbeni ravni pomembno podpirati posameznike pri sledenju omenjenim priporočilom.
Potrebno je trajnostno izvajanj dokazov in podpora politike, ki temelji na spodbujanju redne telesne aktivnosti in zdrave izbire prehrane, ki je vsem na voljo. To pomeni cenovno ugodne in lahko dostopne za vse, zlasti za najrevnejše posameznike.
Predvsem pa, potrebno je podpiranje redne telesne aktivnosti, tudi na delovnem mestu.
Zaključek
Moramo se zavedati, da govorimo o našem telesu, za katerega je potrebno poskrbeti, zato se redno gibajmo in jejmo zmerno!
