Bolečina v hrbtenici – 7 najpogostejših razlogov zanjo

Tokrat je na sporedu vaša hrbtenica oziroma bolečina v hrbtenici. Še natančneje, hrbtenica v teoriji. Ta odločitev je padla zato, ker mnogi niste iz zdravstvene stroke in je seveda logično, da nekaterih izrazov ne razumete. Ali pa vas morda kaj od opisanega teži že vrsto let  in ne veste kako bi to poimenovali?

Bolečina v hrbtenici

Bolečina v hrbtenici, v kateremkoli delu, naj bo to vrat, prsni ali ledveni del, je lahko prava nadloga. Če je komu v tolažbo, sigurno niste edini, ki vas mučijo tovrstne bolečine.

Bolečina v hrbtenici se pojavi kar pri četrtini ljudi, ponavadi starih med 30 in 50 let, vsekakor pa pojavljanje s starostjo še narašča. Akutna bolečina v hrbtenici je skoraj v 90% samoozdravljiva, ostali odstotek pa predstavlja bolečino, ki traja dalj kot 3 mesece in se običajno tudi spremeni v kronično.

Kam po pomoč?

Vsak človek bo ob hujših bolečinah in nezmožnosti normalnega gibanja poiskal zdravniško pomoč. Zdravnik je seveda prvi in edini, ki vam bo ustrezno postavil diagnozo, vas napotil dalje k specialistu ali pa kar izdal delovni nalog za fizioterapijo.

Razumete postavljeno diagnozo na vašem izvidu?

Včasih se zgodi, da vam določenih zdravstvenih stanj zdravniki ne pojasnijo dovolj “po kmečko” oziroma vam napišejo le latinske čačke, ki jih normalen človek ne pozna. In potem se znajdete v godlji in ste zaskrbljeni, kaj je s hrbtenico narobe.

Preden uspete vse to vprašati zdravnika ali preden vam stric Google ne napove smrti čez približno eno uro, si lahko na kratko preberete kaj pomenijo najpogostejši latinski izrazi poškodbenih in bolezenskih stanj hrbtenice na vašem izvidu.

Bolečina v hrbtenici – 7 najpogostejših razlogov zanjo

Hernia diska

Kaj nam medvretenčni disk sploh omogoča? Si predstavljate, da stisnete rogljiček napolnjen s čokolado? Čokolada se razleze na vse strani in se iztisne tudi iz rogljička.

Funkcija diska je blaženje vibracij in prenosov teže na hrbtenico. Prav tako dovoljuje disk gibanje med vretenci. Med posameznimi vretenci ustvari na straneh prostor, ki dovoljuje živčnim koreninam izhod iz hrbtenjače vse do zgornjih in spodnjih ekstremitet.

Hernio diska spremlja izjemno močna bolečina v hrbtenici.

Kadar pride do poškodbe diska, jo po stopnji poškodbe lahko razdelimo na:

• protruzijo (jedro diska zdrsne v vezivni obroč, vendar pri tem disk ne poči)
• prolaps (disk predre skoraj cel vezivni obroč, zunanja vlakna še komaj zadržujejo jedro)
• ekstruzijo (vezivni obroč se pretrga in jedro spolzi v epiduralni prostor oz. hrbtenični kanal)
• sekvestracijo (del diska ni niti v stiku z jedrom, zato govorimo o prostem fragmentu ali sekvestru)

Velikokrat nas kdo vpraša: “ Kaj L4 – L5 te muči? “. Kaj za boga bi to pomenilo?

Razlaga je enostavna:  L= lumbalni del hrbtenice, 4 in 5 pa pomeni prizadet predel med četrtim in petim vretencem.

Saj se še spomnite iz osnovne šole. Človek ima 7 vratnih (cervikalnih vretenc), 12 prsnih (torakalnih vretenc), 5 ledvenih (lumbalnih vretenc) in 5 križničnih (sakralnih vretenc), ki tvorijo trikotno kost, katera je pritrjena na medenico.

Spondiloza

Spondiloza pomeni osteoartrozo hrbtenice. Pri tovrstni bolezni se medvretenčna ploščica tanjša, posledično se zmanjša tudi prostor med posamičnimi vretenci in nastajajo kostni izrastki ali osteofiti ob straneh vretenc.

Zaradi kostnih naplastitev prihaja do tega, da osteofiti stisnejo živčno korenino, katera povzroči radikularno bolečino. Radikularna bolečina pa pomeni, da seva bolečina v tiste predele telesa, katere utesnjen živec oživčuje.

Pravzaprav se skoraj pri vseh ljudeh nad 45. letom bolj ali manj izrazi, zato tovrstno bolezen obravnavamo kot običajni del procesa staranja.

Pri spondilozi je pomembno, da mišice (še posebej stabilizatorje) ohranjamo aktivne. To ne velja za začetno, akuno fazo, kjer je krajši počitek nujen.

Spondiloliza

Kadar se poškoduje zadnji, vrhnji del vretenca (loka), pogosto nastane bolečina v hrbtenici. Sicer se same kosti ne zamaknejo, pride pa do oslabitve stabilnosti med vretenci. Poznamo različne vrste spondilolize, ki se razlikujejo glede na nastanek (pridobljena ob rojstvu, poškodba pri športu, posledica staranja ali travmatske narave).

Spondilolisteza

Spondilolisteza je nadaljevalno stanje spondilolize. Kadar vretence zdrsne (naprej, nazaj ali v stran), ga lahko pri posameznikih tudi zatipamo.

Zdrs vretenca ljudje ponavadi niti ne zaznajo. Kasneje se kažejo spremembe kot so bolečina v križu, mravljinčenje, pekoč občutek… Največkrat se pojavi bolečina v hrbtenici, ko se želimo usločiti nazaj.

Spinalna stenoza

Obraba hrbtenice ne vodi le v utesnitev živcev ampak lahko tudi zoža hrbtenični kanal, skozi katerega poteka hrbtenjača. Ljudje, ki trpijo za tovrstno degenerativno spremembo v hrbtenici težje opravljajo vsakodnevne aktivnosti.

Možnih vzrokov za nastanek spinalne stenoze je več. Lahko je posledica hernie diska, kostnih izrastkov, tumorjev, zadebeljenih ligamentov, pooperativnih vnetij in oteklin…

Posledica spinalne stenoze sta lahko tudi paraliza in inkontinenca.

Med počivanjem, torej med sedenjem in ležajem, ni prisotnih bolečin v hrbtenici. Ob stoji ali hoji pa se pojavi pekoča bolečina in drevenenje v ledvenem delu, ritnicah in nogah. Možna je tudi odpoved nog.

Skolioza

Na kratko – pomeni ukrivljenost hrbtenice. Prizadene strukture, kot so kosti, mišice, ligamenti. V skrajnih primerih je lahko ogroženo tudi delovanje pljuč in srca.

Ločimo dve vrsti skolioze:

• FUNKCIONALNA ali nestrukturna skolioza – to vrsto povzroča začasna motnja v hrbtnih mišicah, ki vzdržujejo normalno držo ali pa zaradi neenake dolžine okončin, draženja živčnih korenin, ipd. To pomeni, da povzroči slabo držo, mšični spazem in neenako dolžino nog. Pri funkcionalni skoliozi ne gre za deformacije kosti in se jo da popraviti hotenim krečenjem mišic oziroma s pravilnimi vajami. Ponavadi v ležečem položaju skolioza izgine.

• STRUKTURNA skolioza – takšno vrsto skolioze pa nastane zaradi prirojene motnje v razvoju vretenc ali drugih bolezenskih procesov. Prisotna je v vseh položajih telesa in jo s hotenimi gibi težko odpravimo ali je sploh ne moremo. Strukturna skolioza se deli še na podskupine:
  • Kongenitalna – posledica prirojene deformacije hrbtenice
  • Idiopatske – (infantilna, juvenilna in adolescentna)
  • Nevropatske
  • Miopatske

Kako lahko skoliozo zdravimo?

Saj vem, da nekateri ob besedi “vaja” kar pobegnete. Ampak pri hrbtenici so le te ključnega pomena. Vzpostavitev pravilne drže skozi asimetrično krepitev specifičnih mišic in hkratnega raztezanja ter dihanja, je pomembna za vaš samostojen vsakdan brez bolečine. Ste morda že preizkusili AntiGravity Fitness vadbo na visečih vrečah imenovanih AntiGravity Hammock?

Tudi različni stezniki se lahko uporabljajo za korekcijo drže. Ne pozabimo pa še zadnje možnosti – operativno zdravljenje.

Brahialgija ali cervikobrahialgija

Vas mravljinči v roke? Občutite omrtvelost ali bolečino v rokah? Lahko se pojavi tudi oteklina v področju vratu, ramen in rok. Vse to povzroča cervikobrahialgija.

Izraz označuje skupek simtomov vratne hrbtenice in zgornjih udov, pri katerih ni znanega vzroka.

Sicer pa so pri bolečinah v vratu velikokrat krive same mišice. Te so lahko prenapete zaradi slabe drže ali pa zato, ker ščitijo nestabilno hrbtenico in na takšen način otrdijo ter utesnijo živec.

Zadebelitev v mišicah lahko zatipamo. Pritisk na mišične “vozle” lahko povzroči lokalno bolečino ali sproži občutek prenesene bolečine v roke, lopatice ali v glavo. Manualno terapijo, ki jo izvajamo na tak način imenujemo trigger point terapija. 

Sproščanje specifičnih mišic in aktivacija globokih vratnih stabilizatorjev sta recept za ponovno nemoteno funkcijo vratnih mišic.

Zaključek

Močne hrbtne in trebušne mišice, ki jih krepimo z ustrezno telesno dejavnostjo, so hrbtenici v oporo in preprečujejo bolečine. Še to, ne pozabite na raztezanje mišic.

Dajmo aktivirati naše telo in ne pustite bolečini v hrbtenici, da vas premaga.