Osteohondroza kolena pri mlajši populaciji se kaže kot moten normalni proces kostne rasti. Mednje prištevamo najpogostejše bolezni imenovane Mb. Osgood Schlatter, Sinding Larsen-Johansson sindrom in Mb. Ritter. Več o rehabilitaciji in ukrepanjih v nadaljevanju.
Kazalo članka:
Osteohondroza kolena
Kolenski sklep najbolj izpostavljen zunanjim silam
Kolenski sklep je največji in zaradi svoje zgradbe tudi najbolj kompleksni sklep v človeškem telesu. Prav tako pa je zaradi izpostavljenosti zunanjim silam in velikim funkcionalnim zahtevam pogosto poškodovan.
Članek sicer govori o motnjah rastočih kosti pri mladih (med 12 – 18 let), vendar moramo najprej vedeti, da je kljub vsemu za mladi skelet značilna povečana odpornost na delovanje zunanjih sil, prav tako je tudi hitrejše celjenje kosti, prisotni so rastni hrustanci in kosti hitreje rastejo v dolžino skupaj z ligamenti. Seveda pa ponavljajoče obremenitve lahko povzročijo tudi drugačen odziv telesa.
Poškodbe kolena pri mladih – osteohondroza kolena
Poškodbe kolena tako pri otrocih, mladih kakor tudi pri odraslih so lahko posledica akutnega travmatskega dogodka ali pa le preobremenitev v smislu manjših pogostih poškodb na posamezni predel. Pogost vzrok bolečine je tudi kombinacija obojega, torej akutna poškodba kronično preobremenjenega sklepa.
Pri poškodbah kolena pri mladih poznamo različna patološka stanja vse od sindroma bolečega kolena (patelofemoralni sindrom in Mb. Osgood Schlatter), nestabilne pogačice, poškodb hrustanca (poškodbene lezije in osteohondritis disekans), poškodbe meniskusov pa do ligamentarnih poškodb (stranski ligamenti in križni) in zlomov.
Osteohondroza kolena – center bolečine je pogačica
Mb. Osgood Schlatter – osteohondroza kolena pri mladih
Najpogostejša osteohondroza pri mladih med 12 in 18 letom je poznana pod imenom Mb. Osgood Schlatter. Ta vrsta osteohondritisa se pojavlja v času pubertetne rasti pri kateri se pojavlja občutljivost in oteklina pripenjališča pogačične vezi na tuberositas tibiae (skrajni zgornji del goleni) pri adolescentih.
Kratek opis Mb. Osgood Schlatter bolezni
Kosti pri otrocih in adolescentih imajo mesta imenovana rastne plošče, ki so tudi anatomska posebnost, saj so le te pri mlajši starosti populaciji še odprte. To so mesta hrustanca pozicionirana zelo blizu končnemu delu kosti. Ko otrok zraste, se rastna plošča formira v trdno kostnino.
Nekatere rastne plošče so tudi točke, kamor se pripenjajo tetive mišic. Za lažje razumevanje – tetiva je močno tkivo, ki povezuje med seboj kost in mišico oziroma nekateri ji rečejo kar podaljšek rdečega dela mišice.
Kostna “bunka” imenovana golenični tuberkel (tuberositas tibiae) prekriva rastno ploščo na zgornjem delu goleni. Prav na to mesto pa se pripenja skupina sprednjih stegenskih mišic.
Otroku se ob večjih ponavljajočih naporih sprednje stegenske mišice (quadriceps) močno krčijo in so močnejše ter tako povzročajo večji pritisk na patelarni ligament in samo narastišče.
Torej repetitivna trakcija na tuberositas tibiae povzroči vnetje rastne plošče, posledično pride tudi do prominentnega in občutljivega tuberkla na golenici. Dolgo trajajoče vnetno stanje povzroča tudi avaskularno nekrozo in aseptično vnetje, ki vodi do mikropoškodb hormonsko oslabljene rastne plošče.
Simptomi osteohondroze kolena – Mb. Osgood Schlatter
Bolečina se najpogosteje pojavi ob aktivnosti pri skakanju, šprintih in drugih športih, ki zajemajo eksplozivnost in hitre menjave smeri (tudi klečanje izzove bolečine). V nekaterih primerih sta lahko občutljivi tudi obe strani oz. obe narastišči patelarnega ligamenta.
Pojavi se:
- bolečina v kolenu in občutljivost tuberositas tibiae na dotik
- otekanje samega mesta
- zakrčene mišice sprednje in zadnje strani stegna
Pregled pri zdravniku in potrditev diagnoze Mb. Osgood Schlatter
Zdravnika bo zanimalo zdravstveno stanje mladostnika in njegovi simptomi. S premikanjem kolena in dotiki na določena občutljiva mesta ugotavlja vzrok bolečine. Včasih se izmeri dolžina nog ter se oceni hojo in držo. Rentgensko slikanje je praktično obvezno. Obisk zdravnika je praktično obvezen, saj le-ta predpiše rentgensko slikanje in poda nadaljnje smernice glede blaženja težav in zdravljenja.
Fizioterapija in zdravljenje Mb. Osgood Schlatter
Ko govorimo o okrevanju in zdravljenju tovrstnega zdravstvenega stanja oz. odpravljanju bolečine je obvezna začasna prekinitev s športnimi aktivnostmi.
Preventiva je nujna
Kadar bolečina in/ali oteklina nista tako močni, da bi posameznika omejevali pri izvajanju aktivnosti, navadno mladostnik trenažni proces nadaljuje, vendar z zmanjšanim urnim udejstvovanjem. Prav tako se da večji poudarek na preventivo (hlajenje, več raztezanja sprednje stegenske mišice, po potrebi protivnetna zdravila).
V nekaterih primerih lahko mlad športnik prekine športni proces celo za nekaj mesecev ter tako da telesu možnost popolnega okrevanja.
V akutni fazi prve 2-3 dni v domačem okolju predstavlja lokalno hlajenje (krioterapija). Lahko si v modele za ledene kocke vstavite tudi palčke od sladoleda, da boste lažje boleč predel hladili.
Led se aplicira direktno s krožnimi gibi na boleče mesto dokler ne pride do občutka analgezije (del kože postane na otip brez občutka). Takšno hlajenje je priporočljivo do maksimalno 3x na dan.
Ali ste vedeli?
Večina neprijetnih simptomov izzveni, ko se rastni proces zaključi in se kostni plato izoblikuje; to je nekje med 16 in 18 letom starosti. Prav zaradi tega se operacija ne priporoča oz. se opravi le izjemoma.
Fizioterapija za Mb. Osgood Schlatter pri katerem je prisotna močna akutna bolečina in/ali lahko traja že tudi dlje časa, se priporoča prekinitev s športno aktivnostjo in rehabilitacija.
Cilj fizioterapevta je odpraviti vnetje in bolečino, zato rehabilitacija v fizioterapevtski ambulanti razpolaga z različnimi fizioterapevtskimi aparaturami, ki lahko v najhitrejšem možnem času omogočijo športniku vrnitev v šport.
Najpogosteje se uporabi:
-preko globinskega pregrevanja tkiva z oddajanjem biokompatibilne obsevalne energije intenzivno aktivira prizadet predel tako, da spodbuja prizadeta biološka tkiva. Nadpovprečne rezultate rehabilitacije povzroča nadzorovani izmenični tok elektrolitov, ki so prisotni v telesu.
S tem se pospešuje celične presnovne procese z namenom uravnavanja tkivne fiziologije. Na celičnem nivoju Tecar terapija stimulira endogeno energijo v telesu, kar pomeni, da aktivira ione v tkivih. S terapijo dosežemo tudi pospešeno limfno drenažo in spodbujamo krvni obtok.
– s pomočjo ultrazvočne terapije prodrejo visokofrekvenčni zvočni valovi v globlje plasti tkiva in povzročijo mikromasažo tkiva, s čimer pospeši lokalni metabolizem in sam proces celjenja.
Srednjefrekvenčna protibolečinska elektroterapija
– kronična, kakor tudi akutna bolečinska stanja lahko lajšamo na različne načine med katerimi je tudi protibolečinska elektroterapija. Električni tok prekine prenos bolečinskega signala z mesta bolečine v možgane in stimulira izločanje snovi, ki zavirajo bolečino.
S stimulacijo (aferentnih) živčnih vlaken z velikim premerom in hitrim prevajanjem ima za posledico dvig praga bolečine, saj naraste število endorfinov oz. hormonov sreče, ki so telesu lastna protibolečinska substanca.
– pretežno nežne manipulativne tehnike se uporabljajo za ponovno vzpostavitev zmanjšane funkcije, odpravljanje bolečin, zmanjševanje mišičnega tonusa in izboljšanje gibljivosti v sklepih.
Sinding Larsen Johansson sindrom
Tovrstna (juvenilna) osteohondroza je manj pogosta in tudi težje jo je opredeliti oziroma diagnosticirati brez ustrezne slikovne diagnostike.
Podobno kot pri Mb. Osgood Schlatter-ju gre za preveč aktivni in prenapet mišični aparat, ki povzroča prevelike trakcijske sile na patelarni ligament, vendar ta za razliko od prejšnjega draži tetivni del čisto na spodnjem robu pogačice. Pri Larsen Johansson sindromu lahko rečemo, da gre prej za preobremenitev, kakor za kakršnokoli travmatsko poškodbo.
Običajno se pojavi tudi lokalno otekanje mehkega tkiva in občutljivost na dotik skrajno spodnjega roba pogačice. Poleg tega so navadno izjemno napete okoljske mišice (quadriceps, hamstrings in gastrocnemius). Kot posledica zakrčenosti te muskulature, se kaže tudi slabša fleksibilnost celotnega kolenskega sklepa, ki kot rezultat povzroča še dodatni stres na pogačico in njeno gibanje.
Bolečina se pojavi že ob normalni hoji, hoji po stopnicah navzgor, pa tudi pri popolnem pokrčenju kolena, klečanju, dvigovanju težkih bremen, izvajanju počepov.
Najpogosteje za to boleznijo trpijo dečki med 10. in 13. letom starosti. Zdravstveno stanje izboljša le počitek z dodatkom protivnetne in protibolečinske fizioterapije.
