Artroza kolena dolgoročno rešljiva le z endoprotezo

Artroza kolena ali gonartroza je praktično neizogibno stanje v kolenskem sklepu, saj se s starostjo sklepne strukture vedno bolj obrabljajo. Lahko bi celo rekli, da življenje terja svoj davek v obliki obrabe hrustanca v vedno obremenjenem kolenu, kar privede do tega, da občutimo bolečino in imamo omejeno gibljivost v kolenskem sklepu. Artrozo lahko lajšamo s fizioterapijo, hialuronskimi injekcijami, protivnetnimi zdravili… vse koristi, vendar ne na dolgi rok. Kaj pa je tista najboljša rešitev za aktivno življenje brez bolečin? Preberite več v nadaljevanju. 

Kaj je artroza kolena in zakaj nastane?

Artroza kolena znana starejšim ljudem

Artroza je degenerativen proces oz. progresivna vnetna bolezen, ki se začne na hrustancu, h končnemu videzu sklepa in občutkom bolečine, ki se sproti pojavljajo pa pripomore cel niz sprememb. Seveda se pri vseh ne izraža v tako močni obliki, akutno jo občuti do 24% prebivalstva. 

S tem, ko se pri ljudeh podaljšuje življenjska doba je tudi vse več tovrstnih bolnikov. Po 50. letu starosti pojavnost artroze strmo narašča, najbolj izrazita s težjimi simptomi pa se pri večini prične po 70. letu starosti. 

Za nastanek artroze kolena je pomembnih več dejavnikov. Veliko je odvisno od:

  • našega (aktivnega/ neaktivnega) načina življenja že od mladih nog naprej,
  • “pridelanih” poškodb, 
  • prirojenih deformacij (npr. prikrajšava noge), 
  • operacijskih posegov na kolenskem sklepu,
  • prekomerna telesna teža,
  • pridruženih avtoimunih bolezni,
  • rakavih obolenj… 

O artrozi kolena govorimo, kadar je prisotna bolečina in motena gibljivost. O osteoartritisu pa govorimo, kadar je prisotno tudi vnetje v sklepu. 

Vzrok za artrozo kolena je neznan in hkrati znan

Pri primarni artrozi igrajo pomembno vlogo dedni dejavniki, spol, starost, hormonsko stanje, debelost, klimatske razmere in prehrana. 

V 80% vzrok za nastanek primarne artroze ni znan. 

Sekundarna artroza pa je posledica nekega stanja, lahko so to prirojena deformirana stanja (ohlapnost ligamentov ali deformacija sklepa), metabolne bolezni, poškodbe sklepa, avaskularne nekroze, mehanična preobremenitev pri določenih dolgotrajnih športnih obremenitvah. 

Artroza kolena zaradi preobremenitve

Gre za degeneracijo sklepnega hrustanca 

Izguba sklepnega hrustanca pa vodi do spremembe okoljskih tkiv.  V hrustancu sklepa, ki ga je prizadela osteoartroza, nastajajo kalcijevi kristali, za kar je še posebej dovzeten kolenski sklep. Osteoartroza v takšnih sklepih je hujša in se tudi hitreje slabša. 

Kasneje se lahko v kolenu pridruži tudi škrtanje, sklepni izliv, oslabelost mišic, ankiloza (otrdelost sklepa) in zadebeljen oz. razoblikovan sklep. 

Artrozo sklepa ugotavljamo z RTG posnetkom, kjer se navadno golenica in stegnenica neposredno stikata. 

Kako ljudje občutijo artrotično koleno? 

Izkazalo se je, da ljudje z artrozo kolena občutijo stalno bolečino v kolenu, kratkotrajno jutranjo okorelost in zmanjšano funkcijo, kar predstavlja človeku oteženo hojo in nasploh obremenjevanje. Najbolj občutijo bolečino ob vstajanju in ob hoji po stopnicah, kjer bolniki tarnajo tudi za nestabilnim in klecajočim kolenom. 

Kot že opisano se v sklepu pojavijo krepitacije (škripanje in škrtanje), omejena gibljivost in kostna zadebelitev. 

V artrotičnem kolenu je najpogosteje omejena polna fleksija (upogib) noge, pri močno preoblikovanih sklepih tudi poln izteg. Ljudje vedno iščejo položaj noge, v katerem se počutijo najbolje in je bolečina čim manjša – to je blago podloženo koleno. Spet podlagati koleno dolgoročno ni najboljša, saj pride do kontraktur in rigidnosti mišic zadnje lože

Artroza kolena značilna za starejše ljudi

Pokanje v sklepu in zelo grobe krepitacije niso značilne za gonartrozo, ker se pojavijo tudi pri zdravem sklepu in so posledica drsenja kit preko kostih vdolbin ali izboklin.

Zdravljenje artroze v kolenu

Artroza kolena je stanje, pri katerem lahko individualno prilagojeni postopki zdravljenja ali habilitacije povzročijo trenutno izboljšanje in omilijo bolečino, vendar dolgoročno ne morejo preprečiti napredovanja bolezni. 

Artroza kolena se lahko lajša s pomočjo fizioterapije ali zdravil. Edina realna in dolgotrajna rešitev v primeru hujših težav pa je operativna menjava kolena ali drugače vstavitev totalne endoproteze ali artoplastika. 

Fizioterapija – artroza kolena

Vaje za krepitev mišic in telesna teža

Fizioterapija je veda, ki se ukvarja s vzpostavljanjem, vzdrževanjem in krepitvijo zdravja ter funkcionalnosti gibalnega sistema pri človeku. Še posebej je pomembno omeniti krepitev zdravja, saj so prav fizioterapevti veliki promotorji zdravja in zdravega načina življenja. Pomembno je, da ljudi motivirajo in opozarjajo na vzdrževanje ustrezne telesne teže ter prikažejo pravilne vaje za krepitev mišic. 

Zato lahko rečemo, da vplivamo na zmanjšanje bolečine in izboljšanje funkcije šele, ko pacienta naučimo pravilnega izvajanja vaj v kombinaciji z ustrezno prehrano, ki jo navadno predpiše dietetik. Zahtevnost vaj mora prilagojena sposobnostim posameznega človeka ter se skozi čas stopnjuje glede na napredek. Le muskulatura je tista, ki sklep ohranja stabilen in funkcionalen.

Podporne aparature v fizioterapiji za artrozo kolena

Metode fizikalne terapije se uporabljajo z namenom lajšanja bolečin pri artrozi kolena. Uporabljajo se slednje:

  • Tecar terapija (Najsodobnejši aparat, ki deluje kot stimulator bioloških procesov. Tecar terapija je inovativna terapija, ki sproža naravne in obnavljalne procese. S prevajanjem toplote izvaja globoko masažo mehkega tkiva z namenom sproščanja in omogočanja lažje gibljivosti v samem sklepu.)
  • Ultrazvočna terapija (Ultrazvočna terapija povzroči mikromasažo in kavitacijo prizadetega tkiva, s čimer pospeši lokalni metabolizem in proces celjenja.)
  • Srednjefrekvenčna elektroterapija (Najpogosteje rabljena fizioterapevtska metoda, ki deluje protivnetno in protibolečinsko.)
  • Hidroterapija (Drugače tudi terapija v vodi. Izvajanje specifičnih vaj v vodi ima na sklepe izjemen učinek, saj jih delno razbremeni in da podporo gibanju.)
  • Dinamični vakuum (Ventuza povzroči krožno kožno gubo, kar sprosti fascijo)
  • Magnetna terapija

Hidroterapija za artrozo kolena

Jemanje protibolečinskih in protivnetnih zdravil

Največkrat zdravniki takoj predpišejo protibolečinska zdravila. Zdravljenje z zdravili bi moralo biti šele po tem, ko drugi ukrepi (fizioterapija) ne pomaga več. Posvet pri zdravniku

V prvi fazi ljudje vzamejo paracetamol (Lekadol), ki je učinkovito in varno zdravilo za lajšanje težav. V uporabi so tudi NSAR (nesteroidni antirevmatiki), vendar je potrebno upoštevati odmerke, saj lahko imajo nezaželene učinke na srčnožilni sistem in prebavila. 

V porastu so v zadnjih letih tudi aplikacije blokad s kortikosteroidi. Te se lahko aplicira le 3 do 4 krat letno, saj je tveganje za hitrejše poškodbe hrustanca in nastanek aseptične nekroze kosti kar veliko.  

Ne pozabimo pa na izjemen hialuron. Injeciranje hialuronske kisline nekako podpaže sklep in s tem zaščiti sklepni hrustanec in mehka tkiva pred poškodbami. Aplikacije učinkujejo od 6 do 9 mesecev, nato je treba to ponoviti. 

Realnost brez bolečin in edina možnost za aktivno življenje brez bolečin pa je vstavitev totalne kolenske endoproteze.

Totalna endoproteza je rešitev za konec bolečin v kolenu zaradi artroze kolena

Ker se z leti telo stara lahko pričakujemo le postopno poslabšanje že načetega stanja v kolenu in nikoli ne popolnega izboljšanja. Razen v primerih, ko se ljudje odločijo za najboljšo rešitev pri popolnoma obrabljenem kolenu – totalna endoproteza ali artroplastika. Po domače rečemu temu menjava kolena. 

Kdaj se odločiti za menjavo kolenskega sklepa?

Za vstavitev totalne kolenske endoproteze se ljudje po posvetu z ortopedom odločijo takrat, kadar druge neoperativne (konzervativne) metode ne pomagajo več. To odločitev je obvezno podpreti z rentgenskimi slikami, ki prikazujejo napredovalno artrozo kolena. 

Ljudje sicer lahko vztrajajo na protibolečinskih zdravilih in si pomagajo v vsakdanjem življenju hoditi s pomočjo pripomočkov za hojo, vendar je za vse tiste, ki si želijo še aktivnega življenja edina rešitev totalna endoproteza. Večina kolenskih endoprotez ima življenjsko dobo vsaj 15 let in več.

Okrevanje –  fizioterapija po operaciji kolena z vstavitvijo endoproteze

Takoj po operaciji artroplastike kolena

Takoj po operaciji se prične program rehabilitacije kar pomeni, da fizioterapevt pacienta nauči samostojnega vstajanja s postelje, sedenja in hoje s pripomočki tako po ravnem kakor tudi po stopnicah. Obvezna naloga fizioterapevta je, da pokaže pacientu najpomembnejše vaje za ponovno pridobitev gibljivosti kolenskega sklepa ter kako oz. s katerimi vajami čim bolj okrepi stegenske mišice. Pacient navadno ostane hospitaliziran še 6 dni, nato pa se vrne v domače okolje, v kolikor ni prisotnih nobenih drugih zapletov.

Prva kontrola pri operaterju po cca. 1 mesecu

Po slabih 14 dneh izbrani zdravnik odstrani šive ali sponke. Takoj, ko se zacelijo ranice lahko pacient obišče zasebnega fizioterapevta in pričneta z izvajanjem protibolečinske fizioterapije s poudarkom na počasnem mehčanju mehkega tkiva z namenom preprečavnja nastajanja brazgotin. Prav tako fizioterapevt nadaljuje po priporočilu operaterja s povečevanjem obsega gibljivosti s pomočjo manualne terapije

Do 1 -2 mesecev po operaciji je potrebno nogo razbremenjevati s pomočjo pripomočkov za hojo (bergel), navadno je to do prvega pregleda pri ortopedu. V praksi koleno kar precej časa oteka, kar je normalno zaradi prisilnega povečevanja gibljivosti sklepa in mišičnih obremenitev. Po vsaki aktivnosti v primeru otekanja zdravniki priporočajo hlajenje z ledom in dvig uda nad višino srca. 

Katere fizioterapevtske metode se uporabljajo pri rehabilitaciji po vstavitvi endoproteze v koleno?

Od različnih postopkov fizikalne terapije ima najpomembnejšo vlogo kinezioterapija oz. vadba. Izvajanje vadbe olajšamo s fizikalno terapevtskimi postopki, kot so protibolečinska srednjefrekvenčna elektroterapija, ultrazvok in Tecar terapija (v kolikor material to dopušča). Enakovredno pomembna kot vse naštete je tudi manualna terapija, pri kateri se izvaja s pomočjo terapevtovih rok mobilizacija sklepa v 3D gibanju. 

Kdaj v normalni vsakdan?

Bolniki so navadno sposobni opravljati vsakodnevna opravila po 3 – 6 mesecih po operaciji. Ta številka variira zaradi mnogih morebitnih zapletov, med drugim tudi težje prilagoditve telesa na nov kovinski material. V realnosti je pa tako – večina ljudi tarna in pravi, da šele po slabem letu začutijo tisto popolno koleno brez čudnega, tujega občutka. Vendar pa je koleno brez bolečin in pripravljeno na nove podvige, zato brez oklevanja v lepši jutri. 

 

4.7/5 - (9 ocen)

O avtorju:

Zapišite komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja