Ahilova tetiva -sindrom preobremenitve ali tendopatija

Izraz ahilova tetiva slišimo zelo pogosto. Nekateri mogoče poznate zgodbo o tem kako je Paris onesposobil velikega Ahila, vendar pa ne veste veliko o istoimenskem sindromu preobremenitve ahilove tetive oziroma tendopatiji. Ali pa mogoče obratno?

Izraz “ahilova peta” izhaja sicer iz grške mitologije, vendar ga danes opredeljujemo kot Ahilova tetiva ali kita, ki povezuje mečne mišice s peto.

Kaj je tendopatija ahilove tetive?

Sliši se zastrašujoče, pa vendar je zadeva ozdravljiva.  Tendopatija pomeni bolečino in otekanje ahilove tetive, včasih tudi zmanjšano funkcijo.

Vnetni proces vezivnega tkiva je osnova procesa preobremenitev ahilove tetive.

Zakaj se sindrom preobremenitve ahilove tetive pojavi prav pri športnikih in fizičnih delavcih?

Najpogosteje se pojavi pri športnikih, pri katerih so tek in poskoki osnovne obremenitvene aktivnosti. Športi, ki jih smatramo kot najbolj rizične za tovrstno poškodbo so tenis, košarka, nogomet, rokomet, odbojka, idr.

Ne smemo pa zanemariti tudi fizičnih delavcev, katere do preobremenitve tetive privedejo ponavljajoči se gibi z zunanjo dodatno silo.

Pri prekomernem delovanju sil lahko pride do tendopatije ahilove tetive. Te sile so:

• sile iztezanja (troglava mečna mišica; latinsko m.triceps surae)
• sile kompresije (reaktivna sila podlage)
• torzijske sile (hoja po neravni podlagi)

Zanimivost

Poškodba je degenerativne narave. Kaj to pomeni?

Kot prvo je pomembno dejstvo, da traja celjenje kit veliko dlje kakor celjenje mehkih tkiv (npr. mišic). Prav zato, ker traja zdravljenje več časa, ljudje pa smo po naravi neučakani in se želimo takoj na polno vrniti v šport, pride do tega, da se poškodba ne more prav zaceliti in tako lahko manjša poškodbica preide v kronično stanje.

KLINIČNA SLIKA – vneta ahilova tetiva

• vnetne spremembe so lokalizirane 2-6cm nad petnico
• bolečina je povezana z aktivnostjo – med aktivnostjo se zmanjšuje – poveča se ponovno po koncu aktivnosti
• pojavlja se jutranja bolečina in otrdelost v zgornjem skočnem sklepu
• občuti se lahko “škripanje” vzdolž tetive
• ob dotiku tetive je le-ta boleča, boli tudi ob raztegu mečnih mišic
• oteklina je lokalizirana

Katere preiskave so ustrezne za postavitev diagnoze?

Klinični testi, kot prvi pokazatelj:

• razteg mišično-tetivne enote
• izometrična kontrakcija
• palpacija (tipanje)
• magnetna resonanca (MR)
• ultrazvok (UZ)  (bolj natančna zaradi boljše prostorske ločljivosti)

Neprimerna športna obutev kot en izmed dejavnikov tveganja

Neučakani športniki – ste med njimi? Jaz sem nekoč bila.

Eden izmed zunanjih dejavnikov, ki spada med povzročitelje za nastanek tendopatije ahilove tetive, je vsekakor prehitra vrnitev športnika k aktivnosti po daljšem premoru. Prevelika želja po vrnitvi na treninge in fizično premalo pripravljeno telo sta idealna kombinacija za nastanek poškodbe.

Kljub temu, da športnika smatramo kot telesno dobro pripravljenega, lahko nenadno povečanje intenzitete treninga, kakor tudi pogostost aktivnosti, privede do preobremenitve tetive.  Vsaka sprememba je neke vrste stres za naše telo, zato potrebuje postopno adaptacijo.

Ne prezrimo športne obutve. Če ni prilagojena aktivnosti, stopalu ali pa celo drži, lahko iritira ahilovo tetivo. Podplat naj bo podložen, čevelj pa fleksibilen in preproste oblike. Priporočljivo je tudi izogibanje teku po trdi podlagi.

Ne le napake pri treningih, tudi notranji dejavniki so odločilni za nastanek sindroma preobremenitve ahilove tetive.

Mednje prištevamo:

• anatomska odstopanja spodnjega uda
• nestabilnost nožnega sklepa
• nesorzmerje med napetostjo in fleksibilnostjo mečnih mišic
• degeneracija mastnega tkiva pod petnico
• starost in z njo povezane bolezni (npr. revmatoidni artritis)

Ahilova tetiva – zdravljenje

Sami lahko v začetni fazi, ko je prisotna oteklina naredimo največ – počivamo in hladimo.

Počitek ne poveča tolerance ahilove tetive.

Počitek ni pogoj za izboljšanje poškodbenega stanja. Bolečina se sicer umiri, vendar ko se boste vrnili k aktivnosti, bo ahilova tetiva ponovno boleča, saj počitek ne poveča tolerance tetive.

Cilji fizioterapije so predvsem umiliti bolečino, kontrolirati vnetje, pospešiti proces celjenja, ter popolno rehabilitirati, z edukacijo pacienta pa preprečiti nadaljnje možne poškodbe.

Fizioterapija – ahilova tetiva

Fizioterapevti izvajamo v ambulanti konzervativno fizioterapijo. Posamezen terapevt lahko izbira med več možnimi terapijami:

• terapevtski ultrazvok
• laser
• protibolečinska elektroterapija
• prečna frikcijska masaža
• terapija z udarnimi globinskimi valovi (UGV) – najbolj priporočljiva
• vakuumska terapija
• Tecar terapija
• uporaba ortoz

Zdravniki se včasih odločijo in vbrizgajo tudi kortikosteroidne inekcije, ki začasno ublažijo bolečino, vendar je dokazano, da te pomagajo le v prvih 6 tednih, nato pa je možno celo poslabšanje. 

Zakaj poslabšanje? Kortikosteroidi mišico atrofirajo, kar pa je dolgoročno izjemno slabo tako za tetivo kot za same mišice.

Druge metode pospeševanja celjenja so še inekcije trombocitne plazme, aplikacija transdermalnih obližev, terapija z matičnimi celicami …

Kako dolgo približno traja, da se poškodba ahilove tetive pozdravi?

S terapijo in rednimi vajami približno 4-6 mesecev.

Ali sploh lahko telovadim?

Absolutno!

Pravilne vaje so dokazano najbolj učinkovita metoda rehabilitacije. Ahilova tetiva potrebuje postopno izvajanje vaj, da lahko doseže večjo toleranco na stres.

Tendopatija se redko dolgoročno izboljša samo s pasivnim pristopom (masaža, vbrizgavanje inekcij, ultrazvok, udarni globinski valovi). Te tehnike je potrebno kombinirati z aktivnimi vajami.

Vaje so torej priporočljive, predvsem ekscentrične. To pomeni, da izvajamo gib v smeri raztezanja mišice. Pri teh vajah se poveča natezna trdnost tetive.

Naj omenim, da mora biti hitrost izvedbe vaj počasna, z lahkimi bremeni, ki jih postopoma povečujemo.

Primer:

• Stopimo na rob stopnice z obema nogama.
• Z obema nogama se dvignemo na prste.
• Zdravo nogo dvignemo od podlage in se s poškodovano nogo iz položaja na prstih počasi spuščamo do VODORAVNEGA položaja.

Ne pozabite, pozitivni odziv telesa na vaje izjemno počasen. Prav za to je potrebna vztrajnost in potrpežljivost.

Zaključek

Zakaj tendopatija ahilove tetive nastane še ni čisto razjasnjeno. Preobremenitev je ključni dejavnik v kombinaciji z drugimi okoljskimi in notranjimi dejavniki.

V akutni fazi je dobro obiskati zdravnika, kateri vam bo predpisal na začetku počitek in zdravila.

Fizikalna terapija, kot izjemno pomemben del zdravljenja poškodbe, bo s pravilnimi vajami in drugimi fizioterapevtskimi aparaturami, pripomogla k hitrejši rehabilitaciji. Le specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki se ukvarja s tovrstnimi težavami, vam bo lahko najbolje svetoval, katera kombinacija zdravljenja je za posameznika najustreznejša.

Pogosta vprašanja

Bolečine v ahilovi tetivi – kdo in zakaj?

Bolečine v ahilovi tetivi so zelo pogoste pri rekreativnih športnikih ter aktivnih/profesionalnih športnikih. Najpogosteje je vzrok za bolečine preobremenitev (enkratna ali večkratna), ki povzroči vnetje tetivnih vlaken in njihovo zadebelitev.

Bolečine v ahilovi tetivi pa se lahko pojavijo tudi zaradi Haglundove pete (kostnih naplastitev na mestu, kjer se prirastišča ahilova tetiva na petnico). Gre za kronično stanje, ki se blaži s pomočjo fizioterapije. Za to poškodbeno stanje je značilna bula na zadnji strani pete, ki je tudi na otip zelo boleča.

Poškodba ahilove tetive, je pogosta?

Poškodba akilove tetive je med ljudmi še kako pogosta. Poznamo poškodbe ahilove tetive vse od blažjih oblik pa do ruptur tetive. Pristopi za rehabilitacijo in odpravo bolečin s pomočjo fizioterapije se razlikujejo glede na velikost poškodbe, starosti posameznika in dolžino trajanja poškodbe.  Najbolje, da ob pojavu bolečine v ahilovi tetivi ukrepate takoj in poiščete pomoč fizioterapevta.

Odprava bolečine v ahilovi tetivi – fizioterapija

Bolečine v ahilovi tetivi rešuje fizioterapevt, le v redkih primerih kirurg (ruptura tetive) ali fiziater (aplikacija blokade). Poznamo široko paleto fizioterapevtskih neinvazivnih postopkov, kako v doglednem času v celoti odpraviti bolečino. Tu govorimo o protivnetnih in protibolečinskih aparaturah, manualni prečni frikciji, aplikaciji kinezioloških trakov, mazilih, kinezioterapiji (vajah).

Bula na ahilovi tetivi

Bula na ahilovi tetivi je stara znanka fizioterapevtov, ki jo še kako dobro in hitro prepoznajo, saj obišče fizioterapijo zaradi tovrstne težave veliko ljudi . Gre namreč za t.i. Haglundovo peto oziroma kostne naplastitve (tudi kalcinacijo) na narastišču ahilove tetive na petnico. Ta bula je na otip boleča, tudi koža je na tem mestu obarvana rdeče.

Ahilova tetiva, ki drgne ob izraščeno kost se vname in zadebeli ter povzroča močne bolečine ob aktivnosti, kakor tudi v mirovanju. Potrebna je takojšnja fizioterapija (najbolj primerna terapija je terapija z udarnimi globinskimi valovi), ki bo kolikor je možno odpravila vnetno stanje.

Zadebeljena ahilova tetiva

Zadebelitev tetive se pojavi zaradi vnetja. Zadebeljena ahilova tetiva oziroma vneta ahilova tetiva ne mara dodatnega raztezanja v smislu izvajanja razteznih vaj, temveč potrebuje najprej pomiritev vnetja s pomočjo fizioterapije, nato pa specifične vaje za krepitev.

Počitek ni pogoj za izboljšanje poškodbenega stanja. Bolečina se sicer umiri, vendar ko se boste vrnili k aktivnosti, bo ahilova tetiva ponovno boleča, saj počitek ne poveča tolerance tetive.

Mazilo za ahilovo tetivo

Vneto ahilovo tetivo lahko mažete s kremo kot sta Pernaton gel in Perskindol gel, vendar delujeta le kot podpora in ne zdravljenje.